1. Analiza dostave živil na dom v času prve epidemiološke krize na primeru Zasavske regijeTomaž Strgaršek, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: 12. marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19. Gre za novo, aktualno problematiko, ki je že takoj na začetku v načinu življenja zahtevala hitre prilagoditve. Zaradi epidemioloških razmer so se občutno spremenile nakupovalne navade. Čedalje več prebivalcev se odloča za spletno nakupovanje živil, zato smo se odločili, da to področje predstavimo. Najprej smo definirali problem, prestavili spletno nakupovanje in dostavo živil v času prve epidemiološke krize po svetu, v Evropi in v Sloveniji. Cilj našega raziskovanja je bila predstavitev spletnega nakupovanja ter dostave živil na dom v Zasavski regiji, kjer smo stanje na tem področju tudi analizirali. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativne in kvalitativne metode: zbiranje in selekcijo podatkov iz dosegljivih spletnih virov, metode anketiranja in intervjuja ter analizo. Ugotovili smo, da večji trgovci na tem območju zaradi majhne regije in njenih geografskih značilnosti, razen redkih izjem, še ne omogočajo dostave živil na dom. Primer malega trgovca v Trbovljah in gostinskih obratov je pokazal, da je med prebivalci za to čedalje večji interes. Za izboljšanje stanja predlagamo večjo prilagodljivost trgovcev, informiranost prebivalcev o njihovi ponudbi, pomoč države manjšim trgovcem pri širitvi njihove dejavnosti in uvedbo ponudbe dostave živil na dom z osebnimi nakupovalci. Priložnosti v tej regiji za večjo in boljšo preskrbo prebivalcev v epidemioloških razmerah je dovolj, le izkoristiti jih bo potrebno.
Keywords: spletno nakupovanje, dostava živil na dom, čas prve epidemiološke krize, COVID-19, Zasavska regija
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 192; Downloads: 22
 Full text (1,86 MB) |
2. David A. Moss in John A. Cisternino (urednika), New perspectives on regulation : prva izdaja, The Tobin Project, Cambridge (Massachusetts, Združene države Amerike) 2009, 165 str.Dejan Romih, 2010, review, book review, critique Keywords: recenzije, svetovno gospodarstvo, finančna kriza, gospodarske krize, krize
Published in DKUM: 15.01.2021; Views: 217; Downloads: 0 |
3. Planiranje razvoja podjetja fa-dental d.o.o.Ven Florjančič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Spremembe v poslovnem svetu postajajo že skoraj vsakodnevna stalnica. Zaradi sprememb v življenjskem slogu končnih potrošnikov je ključno hitro sprejemanje vizije podjetja. Da bi se podjetje uspešno razvijalo, mora biti vodstvo podjetja pripravljeno pravočasno zaznati spremembe in nato ukrepati.
Cilje vsakega podjetja, kot so obstoj in razvoj, doseganje poslovne uspešnosti, ohranjanje konkurenčnega položaja in zadovoljstvo vseh udeležencev podjetja, pa lahko podjetje uresniči le s pravilno planiranim in usmerjenim razvojem.
V diplomskem delu bomo preučevali planiranje razvoja podjetja Fa-dental d. o. o., ki se ukvarja z zobozdravstvenimi storitvami. Najprej bomo podali teoretična izhodišča različnih avtorjev, ki jih bomo kasneje uporabili pri planiranju razvoja proučevanega podjetja.
Osrednja tema diplomskega projekta je pripraviti vizijo in cilje za podjetje Fa-dental d. o. o. in ga finančno ovrednotiti. Pri pisanju diplomskega projekta bomo eno poglavje namenili vplivu covid-19 krize in morebitnih makroekonomskih posledic krize, ki bi lahko vplivale na podjetje.
Keywords: razvoj podjetja, vpliv covid-19 krize, vizija, politika podjetja, širitev podjetja
Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 432; Downloads: 68
Full text (390,93 KB) |
4. Pomen gospodarske diplomacije za izhod iz krize in nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstvaDejan Romih, Klavdij Logožar, 2011, polemic, discussion, commentary Keywords: gospodarstvo, diplomacija, ekonomska politika, mednarodni odnosi, finančna kriza, ekonomska kriza, krize, mednarodno sodelovanje, razvoj, konkurenčnost, svetovno gospodarstvo, Slovenija
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 519; Downloads: 37
Full text (44,01 KB) |
5. Merila tržne koncentracije in tržne moči podjetijDejan Romih, 2011, polemic, discussion, commentary Keywords: podjetja, konkurenca, tržne analize, koncentracije, merila, krize, ekonomska kriza, gospodarstvo, vodenje, spremembe
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 403; Downloads: 39
Full text (66,87 KB) |
6. |
7. |
8. Criza sub-primelor : old and new lessonsNataša Špes, Sebastjan Strašek, Timotej Jagrič, 2009, original scientific article Abstract: Prin abordarea generală examinăm geneze şi mecanismele în crizele financiare majore şi ne concentrăm pe criza sub-primelor. Considerăm că în epoca globalizării financiare crescute o abordare corectă trebuie să ia în considerare pe lângă factorii funamentali mai multe echilibre şi caractere autoîmplinite ale crizelor financiare. În criza globală recentă din nou globalizarea financiară implementată în perioade de mare mobilitate de capital internaţional se presupune că ar fi produs criza bancară internaţională. Integrarea progresivă şi sofisticarea ridicată a produselor şi pieţelor financiare a adus noi forme şi un character global evenimentelor crizei în recenta criza sub-primelor.
Keywords: globalizacija, krize, ekonomsko ravnotežje, mednarodne finance, liberalizacija, bančništvo, finance, finančni trg, gospodarski položaj, kapital, trg kapitala, mednarodni trg kapitala, mednarodni tokovi kapitala, mednarodne banke, kreditiranje
Published in DKUM: 10.07.2017; Views: 609; Downloads: 64
Full text (186,89 KB)
This document has many files! More...
|
9. Obvladovanje krize v poslovanju hotelaFranjo Kosi, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju je govora o hotelih, krizah v le-teh, kriznih udeležencih ter seveda obvladovanju krize. Prvo poglavje je sestavljeno iz opisa problema, ki je bil predmet raziskave, ciljev, predpostavk ter omejitev. V drugem poglavju so predstavljene različne definicije krize oziroma pogleda managerjev na njo, skupine vzrokov za samo krizo in razčlenjevanje le-te. Tretje poglavje se osredotoča na hotele, njihovo opredelitev, zgodovino, razlikovanje hotelov glede na kategorije in vodenje hotelov na kratek, srednji ter dolg rok. V četrtem poglavju pa je glavna tema vedenje samih udeležencev v krizi. V poglavju dobimo pregled nad reakcijami samih udeležencev, kot so na primer lastniki, management, odjemalci in drugi. V zadnjem poglavju teoretičnega dela pa sem obravnaval ukrepe razreševanja kriz na različnih področjih hotelov kot tudi predstavil krizni management, njegove naloge ter sestavne dele načrta za krizno upravljanje in distribucijo le-teh.
Keywords: hotel, vodenje hotelov, kriza, krizni management, udeleženci krize, obvladovanje krize
Published in DKUM: 27.06.2017; Views: 994; Downloads: 158
Full text (1,15 MB) |
10. USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJAMarko Mlakar, 2016, master's thesis Abstract: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013.
Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov.
Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem.
V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena.
V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Keywords: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Published in DKUM: 19.12.2016; Views: 1158; Downloads: 120
Full text (1,42 MB) |
