| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 397
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Keywords: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Published: 06.07.2011; Views: 5940; Downloads: 838
.pdf Full text (408,13 KB)

82.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Keywords: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Published: 13.07.2011; Views: 2455; Downloads: 469
.pdf Full text (880,48 KB)

83.
SODOBNE ALTERNATIVNE NALOŽBE
Jerneja Žagar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi nestabilnosti finančnih trgov je potreba po razpršitvi premoženja s strani investitorjev vedno večja. Če želijo biti vlagatelji izpostavljeni čim manjšemu tveganju, je dobro, da premoženje usmerijo v različne naložbene možnosti, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi alternativni finančni instrumenti. Skladi hedge so zanimivi predvsem za drznejše investitorje, ki jim tveganje ne predstavlja resnejše ovire in ki jih mogoče izgube ne odvrnejo od nadaljnjega vlaganja. Ti skladi namreč omogočajo doseganje visokih donosov. Uspeh pa seveda ni zagotovljen in možne so tudi velike izgube. Če pride do propada velikega hedge sklada, so lahko posledice katastrofalne. Za primer lahko vzamemo rekordne izgube hedge skladov v letu 2008, ki so zamajale celotno svetovno gospodarstvo. Pomembni akterji na finančnih trgih so tudi ETF skladi, katerih število se po svetu hitro povečuje. Najprej so se pojavili v ZDA, zaradi številnih prednosti pred klasičnimi vzajemnimi skladi pa so hitro postali priljubljeni tudi v Evropi. Gre za košarico vrednostnih papirjev, ki sestavljajo indeks, kateremu ETF sledi. Pri izbiri indeksa pa morajo biti vlagatelji previdni, saj se ti med seboj zelo razlikujejo. REIT nepremičninski skladi so se, prav tako kot prvi dve skupini skladov, najprej pojavili v ZDA in se kmalu zatem razširili še drugam. V Evropi so jih najprej uvedli na Nizozemskem. Gre za podjetja, ki zbrana investicijska sredstva vlagajo v različne vrste nepremičninskih naložb, na primer v stanovanja, poslovne prostore, trgovske centre, skladišča, hotele in podobno. Modeli REIT skladov so bili doslej uspešni v vseh državah, kjer so njihovo ustanovitev omogočili. V Sloveniji na tem področju še vedno precej zaostajamo za tujino. Leta 2005 je sicer Družba za upravljanje Medvešek - Pušnik ustanovila prvi ETF sklad MP-Eurostock.si, skladi hedge in nepremičninski skladi pa po naši zakonodaji vsaj za zdaj še niso predvideni za registracijo.
Keywords: hedge skladi, ETF skladi, nepremičninski skladi, finančna kriza
Published: 31.08.2011; Views: 1589; Downloads: 157
.pdf Full text (961,84 KB)

84.
KREDITIRANJE KORPORACIJ IN GOSPODARSKIH DRUŽB
Olga Borovšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Korporacija je sodobno delniško podjetje, kjer sta upravna in lastninska funkcija strogo ločeni. To so podjetja velikih razsežnosti, zato gre v večini primerov za mednarodna podjetja. Korporacije se financirajo iz tujih virov, značilni so bančni krediti. Ker gre pri kreditiranju korporacij za velike vsote, se banke odločajo za več slojev zaščite, da bi zmanjšale kreditno tveganje. Da zmanjšajo tveganja, se odločijo za podrobno analizo kreditnih vlog, da preverijo, če je kreditojemalec kreditno sposoben. V Sloveniji ni korporacij v pravem pomenu besede, vendar poznamo velike gospodarske družbe, ki imajo značilnosti korporacij. Glede na sedanjo situacijo po gospodarski krizi se velike gospodarske družbe pri nas srečujejo s problemom financiranja. Zaradi propada velikih gospodarskih družb prihaja do neplačevanja kreditov, zato so se banke znašle v težavah. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer so se banke odločile, da zaostrijo kreditne pogoje.
Keywords: Ključne besede: korporacija, mednarodna podjetja, bančni krediti, analiza kreditnih vlog, velike gospodarske družbe, gospodarska kriza, kreditni pogoji.
Published: 13.07.2011; Views: 1240; Downloads: 99
.pdf Full text (425,92 KB)

85.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKE
Nastja Zupan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Keywords: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Published: 11.07.2011; Views: 1331; Downloads: 165
.pdf Full text (786,98 KB)

86.
MONETARNA POLITIKA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Bojana Kern, undergraduate thesis

Abstract: Po nastanku izrednih gospodarskih in finančnih razmer na področju EMU redni ukrepi ECB niso več zadostovali za stabiliziranje nastalih razmer. Za izhod iz ekonomske monetarne krize je bilo potrebno uvesti začasne izredne ukrepe, s katerimi je ECB poskušala spodbuditi delovanje medbančnega trga v euroobmočju. Zaradi kreditnega krča med gospodarsko finančno krizo in zaradi nezadostnega financiranja gospodarstva je prišlo do zmanjšanja agregatnega povpraševanja in posledično do zmanjšanja gospodarske rasti. Poleg neomejene likvidnosti, sta bila ključnega pomena uvedba možnosti odkupa kritih državnih in zasebnih obveznic v območju z eurom in ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih, v dogovoru z nekaterimi centralnimi bankami. Z ukrepi je bilo zagotovljeno zniževanje ključne obrestne mere in zniževanje dolgoročnih obrestnih mer na denarnem trgu. Ključne obrestne mere so se od začetka krize postopno zniževale in so bile v maju 2009 znižane na zgodovinsko najnižjo raven 1%. ECB ni želela še naprej zniževati obrestne mere in tvegati, da bi se ujela v likvidnostno past. Zaradi kriznih razmer finančnih trgov so bile za področju likvidnostne regulative že napovedane spremembe in vpeljava strožjih nadzornih kriterijev. Poleg novih likvidnostnih kazalnikov bo regulator v bodoče zahteval tudi dodatna poročila »monitoring tools« za kontrolo in analizo, v katera bodo vključeni likvidnostni razmiki, struktura oziroma koncentracija virov, razpoložljiva in bremen prosta sredstva, primerna za zavarovanje in LCR po pomembnih valutah. S pravili Basel III, ki bodo začela veljati 2013 in bodo v celoti stopila v veljavo leta 2019, se zvišuje tudi kapitalska ustreznost bank. V nekaterih državah je bil že uveden tudi posebni davek na bilančno vsoto bank. Za ustrezno rešitev iz finančne krize in preprečitev nastanka novih, bo potrebno zagotoviti evropsko finančno regulacijsko in fiskalno reformo. Evropska unija je vzpostavila preventivni meddržavni mehanizem, ki se sproži ob morebitni fiskalni in dolžniški krizi članic, vendar to ne zadošča. Za preprečitev podobnih kriz bi bilo v bodoče smiselno vzpostaviti dvosteberni sistem, po katerem bi ECB z obrestno mero še vedno uravnavala inflacijo, za zagotovitev finančne stabilnosti pa bi uporabila delež posojila, odobrenega na podlagi hipotekarnih obveznic, in kazalnike solventnosti bank. Učinek ukrepa bi bil podoben kot izredni ukrep ECB v času finančne krize, s katerim zagotavlja neomejeno likvidnost na bančnem trgu, ob sočasni uporabi obrestne mere za vzdrževanje makroekonomskih ciljev. V začetku aprila 2011 bo Svet ECB predvidoma zvišal temeljno obrestno mero in predstavil strategijo postopnega umikanja izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti v času svetovne finančne krize za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu euroobmočja. Umik kriznih ukrepov bo po predvidevanjih postopen.
Keywords: Evropska centralna banka, finančna monetarna kriza, izredni ukrepi v času krize, ključna obrestna mera, euroobmočje, izhodna strategija umikanja izrednih ukrepov.
Published: 04.07.2011; Views: 2479; Downloads: 297
.pdf Full text (770,30 KB)

87.
VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Maršenka Marksel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Published: 29.08.2011; Views: 3178; Downloads: 466
.pdf Full text (2,92 MB)

88.
GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI PO VSTOPU V EVROPSKO UNIJO
Borut Planinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na težave z brezposelnostjo Republike Slovenije in kako učinkovito se je z njimi spopadala v preteklih letih. Ogledali smo si strukturo brezposelnih in ugotovili, katere skupine ljudi so najbolj podvržene brezposelnosti. Preučili smo, kakšne posledice je na našem trgu dela pustila svetovna gospodarska kriza in kako je vplivala na medregionalne razlike v stopnji brezposelnosti. Primerjali smo, kako se je gibala brezposelnost v Evropski uniji in kako se je Slovenija v primerjavi z njo odrezala
Keywords: vrste brezposelnosti, brezposelnost žensk, brezposelnost moških, gospodarska kriza, regionalne razlike
Published: 05.09.2011; Views: 2410; Downloads: 450
.pdf Full text (986,53 KB)

89.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Keywords: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Published: 13.07.2011; Views: 2141; Downloads: 209
.pdf Full text (1,23 MB)

90.
TRŽENJE TRANSPORTNIH STORITEV CESTNEGA TOVORNEGA HLADILNIŠKEGA TRANSPORTA V PODJETJU ŽONTA MARJAN S.P.-ŽONTA TRANSPORT
Katja Klavžar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na cestni tovorni transport, ki zaradi svoje učinkovitosti, fleksibilnosti in hitrosti predstavlja nepogrešljivo dejavnost v sodobnem tržnem gospodarstvu. Opisali smo značilnosti, prednosti in slabosti cestnega tovornega transporta, transportno dokumentacijo in zavarovanje, proces organiziranja cestnega tovornega hladilniškega transporta na primeru podjetja Žonta transport ter posebnosti pri prevozu temperaturno občutljivega blaga s hladilniškimi vozili.
Keywords: Cestni tovorni transport, hladilniški transport, transportna storitev, trženje storitev, trženjski splet storitev, organiziranje cestnega tovornega transporta, paletizacija, euro standardi, gospodarska kriza.
Published: 20.07.2011; Views: 2363; Downloads: 261
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica