| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 409
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
PROBLEM FINANCIRANJA BOLNIŠNIC V ČASU FINANČNE IN EKONOMSKE KRIZE - VPLIVI NA POSLOVANJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE X
Lara Veršnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Učinkovita in stabilna zdravstvena oskrba je za ljudi zelo pomembna, saj v primeru neučinkovitega delovanja bolnišnic nastajajo dolge čakalne dobe, kar pri bolnikih povzroča nezadovoljstvo. Za učinkovito delovanje bolnišnic pa je seveda potrebnih veliko virov financiranja, da je delo kakovostno opravljeno. Ravno financiranje pa je v današnjih časih ekonomske in gospodarske krize največji problem, saj denarja primanjkuje na vseh gospodarskih področjih – tudi v zdravstvu. Zato se bom v diplomski nalogi osredotočila na probleme, ki jih predstavlja vedno bolj okrnjen finančni proračun ter kakšen je negativen vpliv na poslovanje bolnišnic, ki ga je povzročilo sprejetje zakonov kot sta ZUJF in Kolektivna pogodba. Naredila bom tudi pregled modelov plačevanja, ki so se v našem zdravstvu zvrstili skozi zgodovino Slovenije. Glede na ugotovljene splošne podatke o bolnišnicah se bom še dodatno osredotočila kakšne so posledice varčevanja v Splošni bolnišnici X. To bom ugotovila s kazalniki uspešnosti poslovanja v času pred krizo in v času krize.
Keywords: financiranje bolnišnic, zdravstveno zavarovanje, poslovanje bolnišnic, finančna in gospodarska kriza
Published: 26.05.2017; Views: 567; Downloads: 52
.pdf Full text (1,17 MB)

52.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, master's thesis

Abstract: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Keywords: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Published: 23.05.2017; Views: 892; Downloads: 100
.pdf Full text (2,39 MB)

53.
Vpliv pooblastil Slovenske vojske v času evropske begunske krize
Rok Močnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi vplivov izrednih pooblastil, ki jih je dobila Slovenska vojska (v nadaljevanju: SV) v času begunske krize v Evropi. V teoretičnem delu smo opisali SV, na kratko smo povzeli zgodovino njenega nastanka v samostojni državi, omenili vključitve v mednarodna partnerstva, predvsem v zvezo Nato, ki predstavlja najpomembnejše zavezništvo. Opisali smo sestavo SV, številčno opredelili pripadnike SV, opisali načine delovanja vojske in naloge vojske, ki izhajajo iz poslanstva, organiziranost in vrste sil SV. Naredili smo tudi kratek pregled zakonov, ki urejajo delovanje SV. V nadaljevanju smo se posvetili nastali krizi v Evropi. Poiskali smo vzrok za začetek in opisali najpomembnejše vzroke, ki so ljudi prisilili v to, da zapustijo svoje domove in se odpravijo na tako dolgo in nevarno pot. Opisali smo glavna koridorja, po katerih je potekala migracija, in preverili, kako se je reševanja krize lotila Evropska unija. V drugem delu diplomskega dela smo naredili posnetek in analizo stanja. Raziskali smo vlogo Slovenije, ki kot obrobna država schengenskega območja varuje zunanjo mejo, in preverili, kaj to pomeni za prestop meje. Analizirali smo izjemna pooblastila, ki jih je pridobila SV, in vsakemu izmed pooblastil pripisali vplive, ki bi jih imela ob povečani uporabi. Ugotovili smo, da je bila uporaba pridobljenih pooblastil v tako okrnjeni izvedbi, da ne moremo analizirati dejanskih učinkov pooblastil SV na varnost v državi.
Keywords: Slovenska vojska, migracije, kriza, Evropa, izjemna pooblastila vojske
Published: 19.05.2017; Views: 798; Downloads: 127
.pdf Full text (1,11 MB)

54.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Keywords: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Published: 04.05.2017; Views: 845; Downloads: 66
.pdf Full text (1,40 MB)

55.
Pomen raziskovanja okolja za preprečevanje kriz podjetja
Sara Jakupović, 2017, master's thesis

Abstract: Podjetja si v želji po uspehu nenehno postavljajo visoke cilje v rasti in razvoju. Ob vedno večjem razvoju znanosti in tehnologije je za podjetja zelo pomembno, da iščejo nove poslovne rešitve, se širijo in skrbijo za rast in razvoj. Magistrsko delo je razdeljeno na dva sklopa, prvi zajema teoretična spoznanja o nastanku in delovanju podjetja v njegovem spreminjajočem se okolju. Predstavljamo življenjski cikel podjetja in model razvoja, ki sta ga razvila avtorja Pümpin in Prange (1995). Z vidika življenjskega cikla podjetja in njegovega spreminjanja izpostavljamo tipologije podjetniških kriz po Pümpinu in Prangeju (1995) in avtorju Kropfbergerju (2003). V boju proti krizam predstavljamo vzroke za njihov nastanek, proces njihovega zdravljenja in posebnosti, s katerimi se mora soočiti vodstvo v času vodenja podjetja v krizi. S proučevanjem razvoja podjetja je tesno povezano tudi proučevanje vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja, ki podjetja spodbujajo k nenehnemu raziskovanju okolja, v katerem poslujejo. Pripravljenost na spremembe, ki jih ponuja okolje, je za podjetja ključnega pomena. V magistrskem delu natančneje povzemamo značilnosti notranjih in zunanjih vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja. Empirični del magistrskega dela smo pripravili na primeru izbranega podjetja. Predstavljamo njegov nastanek, opis ključnih sprememb v razvoju in rasti podjetja, analizo razvojne vizije, politike in strategij ter na splošno opis njegovega poslovanja danes, njegove družbene in okoljske odgovornosti. Na primeru izbranega podjetja raziskujemo njegov življenjski cikel s pomočjo Pümpin in Prange (1995) metode za proučevanje prisotnih elementov faz življenjskega cikla. Na podlagi ocene razvojne faze podajamo tudi oceno kriznega stanja podjetja. Ocenjevanje smo izvedli na podlagi spoznanj Pümpina in Prangeja (1995) in Kropfbergerja (2003). Empirični del zaključujemo z oceno managementa podjetja, natančneje predstavljamo proces soočanja vodilnih v podjetju s krizami. Dodajamo tudi analizo notranjih in zunanjih vplivnih dejavnikov na razvoj podjetja in s pomočjo EFAS in IFAS tabele predstavljamo njegovo konkurenčnost.
Keywords: rast in razvoj podjetja, življenjski cikel podjetja, kriza, krizno stanje podjetja, vplivni dejavniki na razvoj podjetja.
Published: 09.03.2017; Views: 743; Downloads: 109
.pdf Full text (1,41 MB)

56.
Vodenje zaposlenih v času krize
Karmen Zupančič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problem organizacij pri vodenju zaposlenih v času krize. Pri tem smo se osredotočili na svetovno finančno krizo, ki je nastopila leta 2008 in na interne krize podjetij. Ker nas je zanimalo, kako se organizacije soočajo s kriznimi situacijami in kakšne prijeme na področjih motiviranja, komunikacije ali prenove poslovnih procesov uporabljajo v teh primerih za vodenje zaposlenih, smo s teoretično raziskavo in z danimi primeri iz prakse postavili temelje raziskovalnemu delu naloge. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo. To znanje smo v nadaljevanju nadgradili z lastnim empiričnim delom, kjer smo opravili intervju v dveh slovenskih podjetjih s 50 (podjetje A) in 75 (podjetje B) zaposlenimi. Poleg omenjenih pristopov smo želeli ugotoviti tudi, ali bi lahko podjetja javnega značaja pri upravljanju kadrovskih virov delovala po principu podjetij iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov teoretičnega in empiričnega dela smo ugotovili, da se analizirani podjetji v času krize poslužujeta strukturiranega vodenja, kar pomeni, da so navodila jasno in strogo podana, vodenje pa je še vedno predvsem vertikalno, da bi tako zagotovili nek okvir za lažji izhod iz krize. Pri tem pa veliko pozornosti namenjajo prav novim svežim idejam, saj se zavedajo, da lahko ponovno rast vzpostavijo le z motiviranimi zaposlenimi in njihovimi dobrimi idejami, ki so do neke mere tudi stimulirane. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da gre tukaj za najbolj primeren stil vodenja, ki bi lahko pomagal k ponovni rasti organizacij v času krize, kar lahko v določeni meri prenesemo tudi v javni sektor. Glede na teoretična spoznanja in zavrnitve nekaterih podjetij za intervju na predlagano temo lahko sklepamo, da nepripravljenost nekaterih organizacij na spremembe in togost njenega vodstva ovirata razvoj organizacij in s tem slabšata položaj podjetja. Ta nedinamična vodstvena struktura je značilna predvsem za javno sfero, saj je tam odsotnost trga in konkurence ne dajeta nekih zunanjih vzpodbud za spremembe. Na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko nadgradnje v smeri bolj dinamičnih in racionalnih vodstvenih modelov.
Keywords: vodenje, upravljanje, zaposleni, modeli vodenja, gospodarska kriza, diplomske naloge
Published: 09.03.2017; Views: 779; Downloads: 140
.pdf Full text (729,85 KB)

57.
PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI
Alenka Golubič, 2016, master's thesis

Abstract: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost. V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Keywords: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Published: 03.02.2017; Views: 660; Downloads: 101
.pdf Full text (554,90 KB)

58.
Slovensko podjetništvo v letu krize
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, scientific monograph

Abstract: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Keywords: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Published: 18.01.2017; Views: 987; Downloads: 156
URL Link to full text
This document has many files! More...

59.
PROPAD VELIKEGA PROIZVODNEGA PODJETJA
Maja Bezenšek, 2016, master's thesis

Abstract: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov.
Keywords: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije
Published: 13.01.2017; Views: 869; Downloads: 94
.pdf Full text (1,02 MB)

60.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, master's thesis

Abstract: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Keywords: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Published: 13.01.2017; Views: 2096; Downloads: 131
.pdf Full text (1,56 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica