| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 397
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
VLOGA KRIZNEGA MANAGEMENTA
Anže Brumen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Da se soočimo s krizo, moramo dobro poznati za kakšno krizo gre, kaj so simptomi in kaj vzroki. Velik pomen kriznega managementa imajo aktivnosti preprečevanja krize. To so aktivnosti, ki zajemajo oblikovanje krizne skupine, analize stanja podjetja in nagnjenosti h krizi ter druge akcije. V času krize je pomembna klima, ki vlada v podjetju. Le-ta je lahko negativno nastrojena, kar reševanje le še otežuje, ali pa je ravno obratno, zaradi česar imajo tako management kot tudi zaposleni v podjetju še en razlog več, da se zavzamejo za čim hitrejše in čim bolj učinkovito doseganje cilja, s čimer mislimo izhod podjetja iz krize. Krizna skupina mora v času krize hitro in učinkovito sprejemati odločitve. Potreba po informacijah drastično naraste, vendar potrebujemo samo koristne informacije. Nujno je, da tok informacij centraliziramo, kar pomeni, da vhodne in izhodne informacije obdeluje ena oseba ali majhna skupina ljudi. Prepogosto se tudi zgodi, da podjetje zabrede tako globoko, da ni druge rešitve kot stečaj podjetja. Vendarle pa so še drugi možni izhodi iz krize. Dolgoročni in zahtevni, a uspešni strategiji sta reinženiring in, najbolj zahtevna, spreminjanje kulture podjetja. Veliko vlogo v času krize odigrajo mediji in odnosi z javnostmi. Že v pripravah na krizo moramo dobro opredeliti, kdo bo odgovoren za stike z javnostmi. Ko se podjetje reši krize, še to ne pomeni, da lahko zdaj »zaspi« in posluje dalje na lovorikah, ampak mora dodobra analizirati situacijo, v kateri se je nahajalo.
Keywords: kriza, krizni management, krizni plan, team kriznega managementa, deležniki, proaktivni krizni management, reaktivni krizni management
Published: 16.07.2010; Views: 1561; Downloads: 253
.pdf Full text (572,86 KB)

32.
KADROVSKA FUNKCIJA IN VPLIV RECESIJE NA BREZPOSELNOST V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Mateja Sever, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Po krivici ali ne lahko ostanemo brez službe in postanemo brezposelni. Brezposelni pa postanemo tudi po končanem šolanju, seveda če se takoj ne zaposlimo. Pravila so za vse enaka. Pomemben pa je še en velik vpliv, zaradi katerega je šlo veliko podjetij v stečaj in povzročilo veliko brezposelnost. To je največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja kriza v času njihovega življenja. V diplomski nalogi se bom najprej dotaknila pojma kadrovske funkcije in brezposelnosti, kasneje pa opisala še finančno krizo, njen nastanek in vpliv na svetovno gospodarstvo in Slovenijo. V drugem delu bom predstavila občino Škofja Loka in brezposelnost v tej občini, ki se je z lanskim letom povečala.
Keywords: KLJUČNE BESEDE - kadrovska funkcija - brezposelnost - finančna kriza - recesija
Published: 07.04.2010; Views: 2005; Downloads: 168
.pdf Full text (998,20 KB)

33.
FINANČNA KRIZA IN INTERNACIONALIZACIJA GORENJA NA FRANCOSKEM IN ŠPANSKEM TRGU
Katja Zupančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Skupina Gorenje je z globalizacijo dosegla rast in razvoj. Vstop na nove trge je pomenil velik izziv, tako na področju odkrivanja potreb novih odjemalcev kot v organizaciji mednarodnega poslovanja. Čas in odzivi kupcev sta pokazala, da so Gorenjevi proizvodi visoko kvalitetni, cenovno dostopni, okolju in uporabnikom prijazni ter modernega dizajna. Sploh francoski trg, ki je bolj dovzeten za moderno in ekološko, je bil navdušen nad njihovimi izdelki. Gorenje si na španskem trgu še odpira poti. Kljub vsem pozitivnim učinkom globalizacije, je globalna finančna kriza pustila globoko sled na mednarodnem poslovanju Gorenja. Zmanjševanje svetovnega investiranja in čakanje na to, kaj in kako se bo odvilo na trgu, je vplivalo na velik upad povpraševanja po gospodinjskih aparatih. Kot vsa ostala podjetja v panogi gospodinjskih aparatov, se tudi Gorenje srečuje s številnimi preprekami, ki jih poskuša blažiti z optimizacijo zalog, s prilagajanjem proizvodnje naročilom, s prilagajanjem številom delovnih dni naročilom, s kratkoročnimi pogodbami, s povečanjem dobave iz držav v razvoju, s skrajševanjem delovnih ur, itd. Kako dolgo bo kriza še trajala in kako močno bo zadela svetovno ekonomijo ne ve nihče. Bodo pa tisti z jasnimi cilji in poštenimi potmi za dosego le-teh izšli iz krize kot zmagovalci in nadaljevali začrtano pot še močnejši in z bogatimi izkušnjami.
Keywords: globalizacija, finančna kriza, kreditni krč, Gorenje, Gorenje Španija, Gorenje Francija, gospodinjski aparati.
Published: 07.07.2010; Views: 1907; Downloads: 145
.pdf Full text (607,05 KB)

34.
FINANČNA KRIZA V SLOVENIJI IN VRAČANJE DENARNIH SREDSTEV V POSLOVNE BANKE (PRIMER ABANKE VIPA D.D.)
Nevenka Mihurko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna kriza se je začela v ZDA leta 2007 s pokom hipotekarnega balona kot posledica množičnega trgovanja bank z izvedenimi finančnimi instrumenti drugorazrednih hipotekarnih posojil (listinjenje). Slovenske banke zaradi svoje konservativne politike investiranja, s temi propadlimi finančnimi instrumenti niso trgovale, oziroma so z njimi trgovale zelo malo. Kljub zdravi aktivi slovenskih bank, pa so bile te prizadete zaradi občutno dražjih mednarodnih virov financiranja. Prebivalstvo je na finančno krizo, ki je povzročila drastično padanje vrednosti vrednostnih papirjev reagiralo z odprodajo le-teh in selitev denarnih sredstev v poslovne banke. Banke, med katere spada tudi Abanka Vipa d.d. predstavljajo v kriznih časih varno zatočišče pred borznimi nihanji. Obseg varčevanj se je v poslovnih bankah povečal sočasno z začetkom krize. Prvi znaki razpleta krize se v času pisanja tega dela že kažejo v rasti SBI 20 in zniževanju vlog prebivalstva. Abanka Vipa d.d. je v tem času, kot druge slovenske banke, povečala število vlog. Prav tako je v tem času stimulativno oglaševala pestro ponudbo svojih varčevanj, ki jih namenja vsem segmentom prebivalstva.
Keywords: finančna kriza, varčevanje, prebivalstvo, poslovna banka, jamstvo vlog, likvidnost, listninjenje, drugorazredna posojila, bančne vloge, vzajemni skladi
Published: 26.08.2010; Views: 1832; Downloads: 222
.pdf Full text (1,12 MB)

35.
POLITIČNI PROFIL SLOVENSKEGA GOSPODARJA (1906-1914)
Jana Goričnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V prvih letih 20. stoletja je na Spodnjem Štajerskem prišlo do velikih političnih sprememb. Sloga je vse bolj postajala anahronizem, saj so na dnevni red prihajale teme, ki so presegale okvire narodno jezikovnih problemov, na katerih je temeljila njena politika. Ob koncu leta 1906 in v začetku 1907 sta bili ustanovljeni dve novi stranki, ki sta poleg socialdemokracije in štajercijanstva močno posegli v politično in vsakdanje življenje Slovencev na Spodnjem Štajerskem. V Celju je bila ustanovljena liberalna Narodna stranka, v Mariboru pa je katoliški tabor ustanovil Slovensko kmečko zvezo. Januarja 1907 je bila sprejeta volilna reforma, s katero je Avstrija dobila poslansko zbornico, sestavljeno na podlagi splošne in enake, tajne in direktne volilne pravice. Državnozborske volitve 1907 so potekale že po novem volilnem sistemu. Pred temi volitvami so bile dvojne kandidature izjema, z volitvami 1907 pa je to postalo pravilo, saj so si v vseh volilnih okrajih nasproti stali kandidati Kmečke zveze in kandidati Narodne stranke. Kako se je ravnovesje moči prevešalo v korist Kmečke zveze, se je jasno pokazalo na deželnozborskih volitvah 1909, ko je Narodna stranka od trinajstih mandatov, ki so v deželnem zboru pripadali Slovencem, dobila le enega. Na državnozborskih volitvah 1911 pa je Kmečka zveza popolnoma prevladala, saj je dobila vse mandate na Spodnjem Štajerskem. Po teh volitvah se je začelo obdobje dominacije Kmečke zveze, katere podpornik je bil časnik Slovenski gospodar. S političnimi nasprotniki le-te je obračunaval predvsem na področju vere in cerkve. Liberalcem, socialdemokratom in štajercijancem je nadel isto oznako, in sicer nasprotniki vere oziroma duhovnikov ter posledično nasprotniki slovenskega naroda. Kljub temu je časnik odigral pomembno vlogo v življenju kmeta, zlasti ker ga je opominjal na pomembnost narodne zavesti in slovenskega jezika. V tem časovnem razdobju sta izpostavljena tudi dva odmevna dogodka. Kot prvo je dogajanje na Ptuju v septembru 1908, ko je tam organizirala svoj letni občni zbor Družba Sv. Cirila in Metoda. Zaradi nerešenih nacionalnih vprašanj je prišlo do verbalnega in fizičnega obračunavanja med Nemci in Slovenci. Posledično so se demonstracije razširile na vse slovenske dežele. Po prenehanju le teh je nacionalno vprašanje še naprej ostajalo nerešeno, s tem da se je sovraštvo med obema taboroma še poglobilo. Oktobra 1908 je sledila aneksijska kriza, ki jo je sprožila priključitev Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski. Ta se je po zmagi mladoturške revolucije odločila, da spremeni svojo balkansko politiko. Pred tem si je prizadevala za ohranitev Otomanskega imperija, sedaj pa je tvegala in sklenila kupčijo z Rusijo, ki pa je po razglasitvi aneksije stopila na stran Srbije. Zaradi groženj Srbije da bo napadla monarhijo in vpletenosti drugih evropskih držav, je aneksijska kriza pripeljala Evropo na rob vojne. In prav zato je Nemčija Rusiji postavila ultimat, po katerem je Rusija priznala aneksijo in so ji nato sledile še druge države. Evropa pa se je še za nekaj let izognila vojni.
Keywords: Slovenski gospodar, volitve, Ptuj, aneksijska kriza
Published: 21.05.2010; Views: 1910; Downloads: 154
.pdf Full text (546,10 KB)

36.
RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZE
Andreja Jambrašič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine. Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti. V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov. Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Keywords: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Published: 12.08.2010; Views: 1805; Downloads: 315
.pdf Full text (571,12 KB)

37.
UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Sandra Frece, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Slovenija se že od leta 2008 srečuje z gospodarsko krizo, katera se kaže na vseh ravneh življenja. Pri zajezitvi gospodarske krize je potrebno hitro in učinkovito delovanje države. Ker je tema aktualna sem se odločila, da v svoji diplomski nalogi predstavim ukrepe, katere je na področju delovnih razmerij, sprejela država. Na začetku diplomske naloge bom na kratko predstavila bistvene izseke iz zgodovine socialne in gospodarske politike v Sloveniji v času največje gospodarske krize. V nadaljevanju bom predstavila ukrepe, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in ki se posredno ali neposredno navezujejo na delovno pravo. Osrednji del diplomske naloge pa bo predstavljala analiza dveh sprejetih zakonov na področju delovnega prava v času krize, in sicer Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ter Zakona o delnem povračilu nadomestila plače. Z novima zakonoma se uvajajo instituti, ki v delovnem pravu predstavljajo drugačno ureditev, kot do sedaj, na drugi strani pa se pojavi institut začasnega čakanja na delo, ki je že bil uveljavljen v slovenski delovnopravni zakonodaji. Oba zakona bom primerjala in prikazala razmerje med njima, ter obstoječo delovnopravno zakonodajo. Za konec pa se bom dotaknila tudi ukrepov, ki jih je v času gospodarske krize sprejela Evropska unija ter ena izmed držav članic Evropske unije, in sicer Velika Britanija.
Keywords: gospodarska kriza, ukrepi države, nadomestilo plače, začasno čakanje na delo, subvencioniranje polnega delovnega časa
Published: 23.03.2010; Views: 1801; Downloads: 217
.pdf Full text (392,49 KB)

38.
ODZIV VLAGATELJEV VZAJEMNIH SKLADOV NA SVETOVNO FINANČNO KRIZO V SLOVENIJI IN TUJINI
Matjaž Slatinšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. To potrjuje dejstvo, da so se sredstva vzajemnih skladov povečevala vse do leta 2007, ko je svet pretresla svetovna finančna kriza. Vlagatelji po vsem svetu so prodajali svoje naložbe na kapitalskih trgih in s tem povzročili padce tečajev, kar je prizadelo industrijo vzajemnih skladov. Res pa je, da jo je kriza v nekaterih državah prizadela precej manj kot v drugih. Slovenija je bila ena izmed držav, kjer je bila industrija vzajemnih skladov bolj prizadeta. Glavni razlog za to pa je zgodovina vzajemnih skladov, ki je v Sloveniji relativno kratka, v primerjavi z razvitejšimi državami na zahodu. Kratka zgodovina pa je razlog, da imajo slovenski vlagatelji manj izkušen in se pri vlaganju v vzajemne sklade odločajo bolj tvegano kot vlagatelji v tujini. Pričakovali bi, da se bodo vlagatelji iz krize nekaj naučili, vendar pa se, odkar so se padci umirili, spet vzpostavljajo stari vzorci obnašanja. Slovenski vlagatelji še vedno najraje posegajo po najbolj tveganih delniških vzajemnih skladih, ki v primeru padanja tečajev izgubijo največ vrednosti. Torej bo potrebno še nekaj časa, da bodo vlagatelji spoznali, da je pri varčevanju v vzajemnih skladih potrebno dobro razpršiti svoj portfelj.
Keywords: Vzajemni sklad, Portfelj, Družba za upravljanje, Vrednostni papirji, Delnice, Finančna kriza
Published: 03.08.2010; Views: 1566; Downloads: 128
.pdf Full text (930,55 KB)

39.
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V ČASU GLOBALNE RECESIJE
Martina Horvat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Keywords: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Published: 09.04.2010; Views: 4513; Downloads: 392
.pdf Full text (1,69 MB)

40.
VELIKA DEPRESIJA IN NEW DEAL V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA (1929-1936)
Tine Franko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega potek velike depresije oz. velike gospodarske krize v Združenih državah Amerike (nadalje ZDA) ter predstavi vsebino obširnega programa gospodarskih in socialnih reform New Deala v luči izbranih člankov slovenskega časopisja - Slovenskega naroda in Slovenca - v letih od 1929 do 1936. Besedilo se osredotoča na politične, gospodarske in socialne razmere v ZDA pred finančnim zlomom, ki so povezane z vzroki velike depresije, politične spremembe in vsebino New Deala ter končno daljnosežne posledice velike depresije in New Deala. Slovensko časopisje je o omenjenih temah vseskozi redno poročalo. Na osnovi hitrega gospodarskega razvoja so ZDA po prvi svetovni vojni dokončno prevzele pozicijo prve gospodarske in politične sile sveta. Valu blaginje, t. i. »zlatih dvajsetih let« je sledil finančni polom jeseni 1929 in naznanil desetletno obdobje velike depresije. Padanje cen zaradi hiperprodukcije, upadanje industrijske rasti in investicij, propadanje številnih bank in podjetij zaradi plačilne nesposobnosti, množična brezposelnost, revščina ter še povrhu naravne nesreče (suša, peščeni viharji) so (p)ostale stalne značilnosti skozi vsa trideseta leta 20. stoletja. Posledice velike depresije so se hitro razširile izven meja ZDA. Naraščajoči gospodarski in družbeni problemi so zaostrili razmere na notranjepolitičnem prizorišču in povzročili izvolitev demokratskega predsedniškega kandidata Franklina Delana Roosevelta. Njegova administracija je uvedla obsežen program gospodarskih in socialnih reform New Deal ali nov dogovor. Pri tem je šlo za dogovor med predsednikom ZDA in ameriškim narodom o novi, enakopravnejši in pravičnejši družbeni ureditvi. Take revolucionarne spremembe so v deželi tradicionalnega gospodarskega liberalizma naletele na velik odpor višjih, vplivnih in bogatejših slojev, ki so iskali oporo v sodni veji oblasti, predvsem na ameriškem vrhovnem sodišču. S hitro, korenito in inovativno državno pomočjo je ZDA le uspelo prebroditi najhujše čase. A šele vstop v 2. svetovno vojno in povečano oboroževanje je deželo dokončno potegnilo iz brezna velike gospodarske krize. Velika depresija in New Deal sta ena večjih mejnikov v sodobni svetovni zgodovini, katerih posledice so segale preko ameriških meja ter posledično spremenile politične, gospodarske in družbene razmere tedanjega in poznejšega obdobja.
Keywords: Velika depresija, velika gospodarska kriza, finančni zlom 1929, New Deal, gospodarske in socialne reforme, ZDA v medvojnem obdobju, Franklin Delano Roosevelt.
Published: 30.07.2010; Views: 4110; Downloads: 417
.pdf Full text (4,68 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica