| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 397
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BANČNI SISTEM
Danijela Markoč, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Slika nove svetovne finančne krize postaja vse bolj jasna. Njeno izhodišče iz ozkega področja slabih hipotekarnih posojil se je postopoma razširila na druge finančne trge in številne države pahnila v recesijo. Pričetek finančne krize lahko enačimo z množičnim begom vlagateljev s finančnega trga, ki se na več trgih zaradi vsesplošne panike pojavi istočasno. Proučila sem dejavnike, ki vplivajo na bančni sistem. Na kratko sem analizirala bančni sistem ter preučila posledice finančne krize na le-tega z vidika plačilne nediscipline, kreditnega krča, možnosti najema posojil v kriznem obdobju in raznih državnih intervencij oz. pomoči.
Keywords: finančna kriza, nacionalizacija, kreditni krč, finančna nedisciplina, kreditno tveganje, boniteta
Published: 17.02.2010; Views: 3069; Downloads: 611
.pdf Full text (516,49 KB)

12.
FINANCIRANJE BANKE
Jure Viderman, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke imajo vse od svojega nastanka zelo pomembno vlogo v življenju posameznika in družbe nasploh. S svojimi storitvami omogočajo družbi razne posle in transakcije, ki oblikujejo ekonomski del življenja. Banka kot posrednik med deficitnimi in suficitnimi finančnimi celicami omogoča na eni strani varčevanje in na drugi strani posojanje sredstev. Tako je financiranje eno glavnih aktivnosti in poslanstev banke, vendar sodobne banke ponujajo še ostale storitve, ki so prav tako zelo pomembne za gospodarstvo in prebivalstvo. Ker je banka pravzaprav podjetje, je njen glavni cilj dobiček. Poslovanje bank zato sledi predvsem podjetniškim načelom, a tudi bančnim, tehnološkim, informacijskim standardom in, kar je najpomembnejše, potrebam komitentov. Banke se financirajo predvsem z depoziti prebivalstva in mednarodnim bančnim zadolževanjem. Čeprav so glavni vir sredstev financiranja bank depoziti domačega prebivalstva, se lahko banke znajdejo v nezavidljivi situaciji zaradi makroekonomskih razmer, na katere nimajo vpliva. Velik problem bank predstavljata negotovost in nepredvidljivost dogajanja na svetovnih trgih. Situacija bank se lahko v zaostrenih razmerah močno poslabša, odvisno predvsem od značilnosti banke in od poslovanja v preteklosti. V obdobju svetovne finančne in gospodarske krize se pojavi predvsem upad zaupanja prebivalstva v bančni sektor in s tem zaostritev razmer v okviru pridobivanja sredstev prebivalstva in ostalih finančnih subjektov. Izhod iz krize lahko banke iščejo samo s pomočjo državnih ukrepov.
Keywords: Banka, financiranje, viri financiranja, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Published: 23.02.2010; Views: 2222; Downloads: 294
.pdf Full text (552,92 KB)

13.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Keywords: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Published: 24.11.2009; Views: 2295; Downloads: 190
.pdf Full text (644,17 KB)

14.
UKREPI ZA REŠEVANJE FINANČNE KRIZE
Simona Verbovšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza vsebuje poleg valutne in bančne tudi dolžniško krizo, saj zanjo ni enotne definicije. Do trenutne finančne krize, ki je najhujša po 2. svetovni vojni, je prišlo zaradi padca cen nepremičnin in prenehanja odplačevanja hipotekarnih kreditov. S hitrostjo in v obsegu, ki sta presenetila tako udeležence na trgih kakor tudi opazovalce, se je kriza takoj razširila na druge dele svetovnega finančnega sistema. Grozijo nam enormne posledice, saj že lahko čutimo posledice kot so zmanjšanje gospodarske aktivnosti, odpuščanja, porast brezposelnosti, stečaji podjetij in še kaj. Eden izmed načinov reševanja posledic krize so privatni prevzemi ali nacionalizacija kritičnih finančnih institucij, za odpravo vzrokov krize pa je potrebno stabiliziranje cen nepremičnin, oblikovanje cen novih finančnih instrumentov in obnova gospodarske rasti v ZDA in v svetu nasploh. Recesija se je s časovnim zamikom razširila povsod po svetu, vendar so zaradi vse večje globalizacije in tesnejše povezanosti trgov časovni zaostanki vse manjši, svetovna kontaminacija geografsko in sektorsko pa vse hitrejša. V svetu bo potrebno zgraditi novo mednarodno finančno arhitekturo, katere osnovni namen bi bil vzpostavitev pogojev za dobro delujoč mednarodni finančni sistem. Na področju mednarodnih financ se neprilagojenost sedanjega finančnega sistema novonastalim razmeram najbolj jasno kaže preko Mednarodnega denarnega sklada. Resna reforma mednarodne finančne arhitekture bo tako morala vsebovati ne le spremenjen vsebinski mandat te institucije, temveč bo morala zagotoviti tudi precej večji pomen razvijajočih se držav pri njenem upravljanju. Na vsebinskem področju dolgoročne rešitve mednarodnega finančnega sistema ne bodo mogoče, če ne bo vzpostavljen okvir, v katerem bi države učinkovito usklajevale svoje politike deviznega tečaja in odpravljale presežna plačilnobilančna neravnotežja. Za doseganje obeh ciljev bi bil Mednarodni denarni sklad, če bi bil primerno vsebinsko prilagojen, lahko primeren institucionalni okvir.
Keywords: finančna kriza, hipotekarni krediti, povezanost svetovnega gospodarstva, gospodarska rast, mednarodni učinki, recesija, protikrizni ukrepi, nova finančna arhitektura, Mednarodni denarni sklad
Published: 08.12.2009; Views: 5073; Downloads: 1211
.pdf Full text (762,96 KB)

15.
MODEL TRŽENJA POSLOVNIH DARIL V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Katja Volčič, 2009, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in raziskovalnega. Rdeča nit teoretičnega dela je učinek trenutne gospodarske krize na poslovno obdarovanje v poslovnem svetu in zajema predstavitev poslovnega komuniciranja, pomen poslovnega obdarovanja in predstavitev poslovnega darila kot investicije. Raziskovalni del vključuje raziskavo, ki je bila opravljena v slovenskih podjetjih. Cilj omenjene raziskave je bilo ugotoviti ali bodo podjetja v letošnjem letu obdarovala svoje poslovne partnerje, navkljub gospodarski krizi, ob katerih priložnostih so/bodo obdarovala, koliko finančnih sredstev so/bodo namenila v primerjavi s preteklimi leti, kakšen pomen pripisujejo poslovnemu obdarovanju v tem kriznem obdobju, na kakšen način se lotevajo obdarovanja in kako se/bodo soočala z gospodarsko krizo. Do želenih ugotovitev smo prišli s pomočjo metode anketiranja. Na ta način smo ugotovili, da podjetja čutijo negativne vplive gospodarske krize, da krčijo finančna sredstva na vseh področjih, tudi v marketingu, da so zaradi oteženih gospodarskih razmer bila primorana načrtovati vse stroške, tudi stroške namenjene za poslovna darila itd. Bistvo dela je v predstavitvi in prikazu številnih informacij in možnosti ter novih smernic pri postavitvi individualnega modela trženja poslovnih daril.
Keywords: - gospodarska kriza, - poslovno komuniciranje, - marketing, - poslovno obdarovanje, - poslovno darilo.
Published: 01.10.2009; Views: 2771; Downloads: 233
.pdf Full text (1,61 MB)

16.
17.
ODZIV SLOVENSKIH MANAGERJEV NA TRG NEPREMIČNIN V SLOVENIJI V ČASU FINANČNE KRIZE
Breda Doblšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičnine so del našega vsakdanjika tako pri delu kot doma. Omogočajo nam udobno namestitev, koriščenje nepremičnine, uporabo in občutek varnosti. S svetovno gospodarsko finančno krizo se je trg nepremičnin tako v svetu kot pri nas zamajal. Slovenski managerji, ki so neposredno vpeti v trg prometa z nepremičninami v Sloveniji, in ki so bistveno pripomogli k prenapihnjenosti nepremičninskega balona, so kljub finančni krizi in krizi na področju nepremičnin, ki se je preselila z ameriških na naša tla, in ki so nam jo napovedovali številni strokovnjaki, ostali nanjo nepripravljeni. Nepripravljenost bančnih, investicijskih menedžerjev in managerjev, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, se je pokazala predvsem v bančnem in nepremičninskem krču. Prepočasna in nemalokrat tudi neprimerna odzivnost na zmanjšanje vrednosti nepremičninskega premoženja vodi v podaljševanje nepremičninske agonije. Svetovna finančna kriza, ki se ji Slovenija ni izognila, je pokazala na pomanjkljivo- sti znanja za delo v kriznih časih tistih slovenskih menedžerjev, ki neposredno krojijo slovenski nepremičninski trg.
Keywords: Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), Slovenski bančni management, Slovenski gospodarski management, Management nepremičnin, Investitorji, Finančna kriza, Nižje stroškovne cene, Prodajna funkcija, prodajne priložnosti, Marketing
Published: 14.12.2009; Views: 2242; Downloads: 195
.pdf Full text (473,71 KB)

18.
ZOFKA KVEDER KOT RAZBIJALKA PATRIARHALNIH VZORCEV V LITERATURI S POUDARKOM NA MOTIVU TELESNOSTI (V PRIMERJAVI Z IZBRANIMA AVTORICAMA SREDNJEEVROPSKEGA PROSTORA NA ZAČETKU 20. STOLETJA)
Barbara Fužir, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V opusu Zofke Kveder je moč naleteti na izstopajoče motive s področja telesnosti. Ti se navezujejo na spolnost, porod, materinstvo, samomor in umor. Kvedrova je ubesedila nekatera do takrat literarno pretežno zamolčana področja, do določene mere presegla patriarhalne vzorce svojega časa. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo moč zaznati posebno krizo subjekta. Dve avtorici, Marija Majerová in Julka Hlapec ĐorÄ‘ević, ki sta tako kot Kvedrova delovali tudi na Češkem, ponujata s svojimi deli s področja upodabljanja ženskega subjekta primerjavo s pisateljico Kvedrovo.
Keywords: subjekt, objekt, identiteta, telo, spolnost, porod, samomor, umor, kriza subjekta, srednjeevropski kulturni prostor, češki kulturni prostor.
Published: 25.11.2009; Views: 2669; Downloads: 279
.pdf Full text (680,04 KB)

19.
STEČAJ V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD
Renata Bevanda, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Predstavitev stečaja v Tekstilni tovarni Prebold.
Keywords: kriza podjetja ter njeni vzroki in reševanje, prisilna poravnava, stečajni postopke, subjekti in objekti stečajnega postopka, likvidacija
Published: 10.02.2010; Views: 1578; Downloads: 224
.pdf Full text (420,34 KB)

20.
VPLIV GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA BORZNE TRGE PO SVETU
Jure Lisica, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Keywords: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Published: 27.11.2009; Views: 2335; Downloads: 418
.pdf Full text (494,79 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica