1. Vpliv vojne v Ukrajini na življenje prebivalcev Republike SlovenijeZala Kozin, 2023, master's thesis Abstract: Ruska invazija na Ukrajino se je uradno začela 24. februarja 2022 in ima globalen vpliv, ki se odraža na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Krizo zaradi vojne v Ukrajini bomo občutili tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu, ker rusko-ukrajinska vojna ogroža svetovno gospodarstvo, povečujejo negotovost na finančnih trgih in otežuje življenje.
Posledice vojne v Ukrajini bodo občutili vsi prebivalci sveta, zaradi česar smo se v magistrskem delu osredotočili na problematiko vpliva vojne v Ukrajini na življenje prebivalcev Republike Slovenije. Namen magistrskega dela je podrobno predstaviti in opredeliti krizo in njene razsežnosti, se seznaniti z začetki vojne v Ukrajini in njenim potekom ter proučiti vpliv vojne v Ukrajini z gospodarskega in psihološkega vidika. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave skušali ugotoviti, kako vojna v Ukrajini vpliva na kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije in ali se ti zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini.
Ugotovili smo, da vojna v Ukrajini vpliva na vsa področja kakovosti življenja prebivalcev Republike Slovenije, pri čemer najbolj vpliva na finančni status, nato na zdravstveno stanje, socialno varnost, okolje, v katerem živimo, in najmanj na službo/zaposlitev. Ugotovili smo tudi, da se vsi prebivalci Republike Slovenije ne glede na starost zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini.
Keywords: kriza, vojna v Ukrajini, vpliv, prebivalci Republike Slovenije
Published in DKUM: 16.05.2023; Views: 123; Downloads: 13
 Full text (1,54 MB) |
2. Brezposelnost v Srbiji med krizo Covida-19Milica Milisavljević, 2023, undergraduate thesis Abstract: Problem brezposelnosti je v središču pozornosti oblikovalcev ekonomske politike. Brezposelne osebe so tiste osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in ki si iščejo delo. Brezposelnost je velik problem vsakega gospodarstva. Da bi rešili ta problem, je treba odkriti vzroke, ki vplivajo na njegov obseg in strukturo. Gibanje kazalnikov trga dela je odvisno od uspešnosti izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov ustrezne politike zaposlovanja. Za to temo smo se odločili, ker menimo, da je brezposelnost eden večjih problemov držav v času pandemije covida-19. Predmet dela je podati realnejšo sliko brezposelnosti glede na gibanje kazalnikov trga dela v Srbiji in regiji zahodnega Balkana pred krizo covida-19 in med njo. V diplomskem delu bomo predstavili analizo brezposelnosti v Srbiji ter primerjalno analizo brezposelnosti v Srbiji in drugih državah zahodnega Balkana. Na podlagi podatkov iz let 2019, 2020 in 2021 bomo analizirali, kako je nihala stopnja brezposelnosti v Srbiji med krizo covida-19, prav tako bomo predstavili kako, je nihala stopnja brezposelnosti med moškim in ženskim prebivalstvom. Predstavili bomo primere dobre prakse pri reševanju problema brezposelnosti.
Keywords: kazalniki trga dela, regionalna brezposelnost, kriza covida-19
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 696; Downloads: 53
Full text (1,06 MB) |
3. Vpliv pandemije covid na sektor logistike : magistrsko deloNataša Frlež, 2023, master's thesis Abstract: Pandemija Covida-19 je pretresla svet, ki postavlja globalne dobavne verige v središče pozornosti širše javnosti ter neznane posledice. Izbruh smrtonosnega virusa Covida-19 ni le jemal življenj, ampak je tudi močno vplival na gospodarstvo. Zaradi stroge zapore so bile proizvodne in logistične dejavnosti začasno ustavljene ali omejene, kar je vplivalo na povpraševanje in ponudbo različnih izdelkov. Nedavne raziskave so pokazale, da je finančna kriza prizadela sektor logistike na neugoden način. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv finančne krize iz leta 2008 in Covida-19 na logistiko. Glavne dejavnosti logističnih podjetij, ki smo si jih izbrali za primerjavo med omenjenimi krizami, so predvsem premikanje, skladiščenje in pretok blaga. Logistična panoga predstavlja eno najpomembnejših povezav s svetom. Tveganje je že dolgo pomemben vidik logistike. To je še posebej vidno zdaj, ko je Covid-19 prizadel ves svet. Tako kot finančna kriza je tudi kriza Covida-19 prinesla podjetjem nove izzive. V obeh omenjenih krizah je veliko vzporednic, vendar je bil vpliv finančne krize na logistiko veliko globlji. Pandemija Covida-19 in svetovna finančna kriza se zdita podobni, vendar je vsak prinesel novo negotovost. V obeh primerih je borza doživela padec BDP-ja po vsem svetu, prav tako davčni prihodki, ko so ljudje izgubili dohodke in so se dobički podjetja enormno zmanjšali. Od začetka leta 2020 je vse več držav po vsem svetu zaprlo svoje meje ter omejilo prevoz in potovanja zaradi izbruha koronavirusa (Covid-19), kar predstavlja izziv za mednarodno trgovino in prevoz.
V magistrskem delu bomo analizirali kazalnike izbranih logističnih podjetij v Evropi in Sloveniji. Na primeru Slovenije bomo analizirali tudi transportni trg. Na osnovi kazalnikov lažje preučujemo uspešnost poslovanja podjetij v določenem obdobju. Za magistrsko nalogo smo analizirali obdobje finančne krize v letih 2008 in 2009 v primerjavi s koronakrizo 2019 in 2020. Omenjeni krizi smo primerjali na vzorcu dveh let. Za lažjo primerjavo smo krizi primerjali v šestih različnih logističnih podjetjih.
Keywords: Covid-19, transport, logistika, finančna kriza, logistična podjetja
Published in DKUM: 22.02.2023; Views: 148; Downloads: 36
Full text (1,60 MB) |
4. Vpliv COVID-19 krize na poslovanje farmacevtskih družbTimotej Bobič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv COVID-19 krize na poslovanje največjih farmacevtskih družb v letu 2020. Na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki so javno dostopni v letnih ali finančnih poročilih proučevanih družb, smo analizirali razlike v poslovanju farmacevtskih družb v letu 2020 v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let pred krizo. Na podlagi ugotovljenih razlik v poslovanju družb smo ugotavljali možen vpliv COVID-19 krize na farmacevtske družbe in na farmacevtsko industrijo.
V prvem delu smo opredelili epidemijo COVID-19 in nastalo ekonomsko-gospodarsko krizo. Na podlagi makroekonomskih pokazateljev smo ugotovili vpliv COVID-19 krize na svetovno gospodarstvo. S pomočjo literature smo opredelili farmacevtski sektor, ugotovili njegove ključne značilnosti in predstavili morebitne vplive gospodarske krize nanj.
V drugem delu smo najprej predstavili osem proučevanih družb in njihovo poslovanje v proučevanem obdobju. Na podlagi preoblikovanih in prečiščenih računovodskih izkazov smo analizirali premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost, učinkovitost ter gospodarnost poslovanja izbranih farmacevtskih družb v opazovanem obdobju. Proučili smo morebitne razlike med izračunanimi kazalci in kazalniki poslovanja v času krize v letu 2020 in pred njo. Ugotovili smo, da se vpliv COVID-19 krize v večini proučevanih farmacevtskih družb v letu 2020 kaže predvsem v nižjih prodajnih in splošnih stroških, zmanjšanju ali nižji rasti prihodkov od prodaje in v povečanju kratkoročnih sredstev oziroma zalog.
Keywords: farmacevtska industrija, COVID-19 kriza, analiza računovodskih izkazov, uspešnost poslovanja, ekonomsko-gospodarska kriza
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 163; Downloads: 45
Full text (5,50 MB) |
5. Vpliv finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v državah Evropske UnijeTadej Varl, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se podrobneje osredotočili na raziskovanje vplivov finančne krize leta 2008 na kakovost življenja v določenih državah Evropske Unije. Države smo sistematično razdelili na tiste z nižjim BDP na prebivalca in tiste z višjim BDP na prebivalca in v posamezno skupino uvrstili osem držav. Izhajali smo iz že dolgoletno merljivih kazalnikov kakovosti življenja in sicer petih ključnih kategorij: zdravje, izobrazba, materialne življenjske razmere, osebna varnost ter naravno in bivalno okolje. Za vsako kategorijo posebej smo preverili ali drži, da je finančna kriza statistično pomembno vplivala na izbran kazalnik. Dodatno smo testirali še ali je finančna kriza imela na posamezni kazalnik močnejši negativni vpliv v preučevanih državah z nižjim BDP na prebivalca kot v preučevanih državah z višjim BDP na prebivalca.
Na podlagi teoretičnih izhodišč o pojmu finančne krize smo spoznali, da finančne krize lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, predvsem v gospodarstvih v razvoju. Ob preučevanju vpliva finančne krize na kazalnik zdravja smo zaznali negativno korelacijo z realno gospodarsko rastjo v obeh skupinah držav. Do podobnih ugotovitev pridemo pri kazalniku izobrazbe, delež mladih, med 15 in 34, ki so brezposelni in hkrati niso vključeni v nobeno formalno ali neformalno izobraževanje oz. usposabljanje, kjer je prav tako v obdobju po finančni krizi leta 2008 bilo zaznano poslabšanje le-tega, v obeh skupinah držav.
Pri preverjanju korelacije med realno gospodarsko rastjo in kazalnikom kakovosti življenja, kategorije materialnih življenjskih razmer, prihajamo ponovno do sorodnih ugotovitev in sicer, da je finančna kriza leta 2008 statistično pomembno in negativno vplivala na delež populacije, ki živi v stanovanju s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji in/ali v razkrajanju okenskih okvirjev ali tal.
Ob ugotavljanju vpliva finančne krize na kazalnik osebne varnosti, stopnje kriminala, nasilja in vandalizma za gospodinjstva pod 60 % mediane osebnega dohodka v državi pa ni mogoče ugotoviti poslabšanje stanja le-tega. Edina država, v kateri se je kazalnik osebne varnosti, v obdobju po krizi spremenil na slabše je Grčija. Pri preverjanju vpliva finančne krize leta 2008 na kazalnik naravnega in bivalnega okolja, emisij toplogrednih plinov, je bila zaznana statistično značilna sprememba le-tega v obdobju po krizi napram predkriznem obdobju in sicer v državah z nižjim BDP na prebivalca.
Keywords: finančna kriza, kakovost življenja, gospodarski napredek, pristopi k merjenju kakovosti življenja, asimetrija informacij
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 177; Downloads: 35
Full text (4,15 MB) |
6. Managementski ukrepi prilagajanja poslovanja v Pošti SlovenijeValerija Stritar, 2022, master's thesis Abstract: Okolje podjetja je vedno bilo in ostaja izjemno nepredvidljivo. Nikoli se namreč ne ve, kdaj in kako nas lahko kaj presneti, prav zato pa je pomembno, da so se podjetja sposobna prilagajati in hitro odreagirati, še posebej v nepredvidljivih situacijah, v katerih se lahko znajdejo kar »čez noč«. Krize lahko izvirajo iz zunanjega ali pa notranjega okolja podjetja in vplivajo na njegovo poslovanje. Nepričakovana in nenadna kriza je tudi pandemija Covid-19, ki je v svetu terjala nepričakovane in nenadne spremembe na mnogih področjih v naših življenjih, še posebej na področju dela in organizacij. Podjetja so za svoje preživetje na trgu morala upoštevati ukrepe tako države kot pristojnih institucij, poleg tega pa svoje poslovanje organizirati tako, da so utrpela čim manj negativnih učinkov krize. Sprejeti so morala marsikatere ukrepe, s katerimi so prilagodila svoje poslovanje in poskušala omogočiti neprekinjeno prodajo blaga in nudenje storitev. Pomembno je, da ima podjetje ustanovljen krizni management, ki nenehno spremlja okolje ter pripravlja odzive podjetja na morebitne krize. Ugotovili smo, da ima Pošta Slovenije Skupino za odziv na izredne dogodke, ki deluje skladno z Načrtom odziva na izredne dogodke ter ostalimi dokumenti sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja.
V magistrskem delu smo ugotavljali, kako je Pošta Slovenije delovala pred nastankom krize, ki jo je povzročila epidemija Covid-19 – pri tem smo se omejili na leto 2019, predvsem v smislu managementskega modela, ki smo ga opredelili kot poslovanje podjetja, zastavljene strateške in operativne cilje, organiziranost, upravljanje s človeškimi viri in kontroling (notranja in zunanja revizija) ter delovanje ob pojavu Covida-19, pri čemer smo se omejili na leto 2020 in 2021. Tudi sama namreč občasno delam na pogodbeni pošti Blanca, tako da sem bila deležna ukrepov, ki so jih izvajali med najhujših valov epidemije, ko so se načini poslovanja še posebej zaostrili. Skozi raziskavo in na podlagi lastnih izkušenj dela na pošti med omenjeno krizo smo ugotovili, da je podjetje ob pojavu krize poskrbelo za varnost in zdravje tako zaposlenih kot strank in vseh poslovnih partnerjev, s katerimi so v neposrednem stiku, upoštevalo vse ukrepe in priporočila države in pristojnih institucij, podjetje je tudi izkoristilo državne pomoči, svojo dejavnost korporativnega upravljanja s tveganji (KUT) organizacijsko umestilo v organizacijsko enoto Strategija ter uspešno poskrbelo za učinkovit in nemoten potek izvajanja storitev. Zanimalo nas je tudi, kakšne ukrepe je ob prilagajanju poslovanja sprejel management Pošte Slovenije ob pojavu krize ter ali je bila njihova implementacija v samo poslovanje uspešna in smiselna. Ugotovili smo, da je omenjeno podjetje uspešno implementiralo vse ukrepe, ki smo jih razdelili na ukrepe za zaščito in varnost zaposlenih, ukrepe načrtovanja neprekinjenega poslovanja, ukrepe operativnega spopadanja s kriznimi situacijami, ravnanje z zunanjimi odnosi ter ukrepe glede financ in zagotavljanja likvidnosti, ukrepi pa so bili smiselni in učinkoviti. Če povzamemo, Covid-19 na samo poslovanje Pošte Slovenije ni imelo pretiranega (negativnega) učinka, podjetje pa je uvedlo inovativne ukrepe, s katerimi je zagotavljalo nemoten potek poslovanja.
Keywords: managementski ukrepi, prilagajanje poslovanja, Pošta Slovenije, kriza, managementski model poslovanja
Published in DKUM: 20.12.2022; Views: 292; Downloads: 75
Full text (1,62 MB) |
7. Koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt in cene energentovKlemen Žižmond, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče diplomsko delo predstavlja učinke koronavirusne krize in rusko-ukrajinskega konflikta na splošne makroekonomske dejavnike s podrobnejšo analizo vpliva obeh kriz na energetske trge (segment nafte, zemeljskega plina in premoga) in pripadajoča cenovna gibanja. Posebej je poudarjen pomen vojaškega konflikta v Ukrajini na evropska gospodarstva in evropske energetske trge. Oba dogodka sta na energetskih trgih izzvala pomembne pretrese; povzročila sta izrazite cenovne šoke, spremenila obstoječe vzorce trgovanja in pokazala (predvsem rusko-ukrajinski konflikt), kako pomembna je energetska varnost in energetska neodvisnost nasploh. Primerjalna analiza maloprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije v EU je pokazala velike podražitve po začetku ruske vojaške invazije.
Keywords: koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt, cene energentov, ekonomske sankcije, energetska izpostavljenost Evrope.
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 266; Downloads: 69
Full text (2,43 MB) |
8. Vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti : magistrsko deloIrena Lazanski, 2022, master's thesis Abstract: Pri izbiri destinacije potovanja na izbiro turista vpliva več dejavnikov. Osredotočili smo se na varnost, bolj podrobno na percepcijo varnosti in kako ta vpliva na izbor turistične destinacije. Zanimal nas je vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti. V raziskavo smo vključili države: Grčijo, Turčijo, Srbijo in Bosno in Hercegovino, ki so po našem mnenju pogosto obiskane tudi s strani slovenskih turistov. Raziskali smo vpliv migrantskih tokov na percepcijo varnosti v povezavi z odločitvijo za obisk destinacije. Za raziskavo smo uporabili kvantitativne metode, in sicer raziskovanja sekundarnih statističnih podatkov in anketiranja na socialnih omrežjih. Anketirali smo 335 oseb, ki so podale svoja mnenja o vplivu migrantskih tokov na percepcijo varnosti turistične destinacije na balkanski poti. Ugotovili smo, da je varnost sicer pomemben element pri izbiri potovanja, ni pa najpomembnejši. Migranti in migrantski tokovi niso znatno vplivali na pritok turistov na izbrane turistične destinacije in so se po začetnem padcu med migrantskimi tokovi hitro pobrale.
Keywords: turizem, potovanja, varnost, turistične destinacije, migrantska kriza
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 299; Downloads: 49
Full text (2,59 MB) |
9. Fiskalne spodbude med krizo covid-19Dorotea Pittner, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava krizo covid-19, s posebnim poudarkom na fiskalnih intervencijah, implementiranih v gospodarstvih G7. Začnemo s pregledom učinkov pandemije covida-19, ki ga nadaljujemo z obravnavo značilnosti fiskalnih intervencij v gospodarstvih skupine G7. Države so v boju proti zdravstvenim in ekonomskim posledicam koronavirusne krize reagirale s fiskalnimi paketi, ki so po obsegu in strukturi heterogeni in neprimerljivi z dosedanjimi krizami. Pregled empirične literature kaže, da so se države na pandemično recesijo ustrezno odzvale. Spričo primerjalne analize na osnovi izbranih makroekonomskih indikatorjev ugotavljamo, da je presoja uspešnosti soočanja s koronavirusno krizo odvisna od opazovanega indikatorja in se ta med gospodarstvi G7 razlikuje. Zaradi signifikantnega vpliva fiskalnih spodbud na javne finance posebno pozornost posvečamo javnofinančnim pozicijam držav EU v postcovidnem obdobju, s poudarkom na fiskalnih pravilih in morebitnih scenarijih, v katerih bi se članice Unije lahko znašle v prihodnosti.
Keywords: kriza covid-19, fiskalne spodbude, ekonomska politika, gospodarstva G7, fiskalna pravila.
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 279; Downloads: 81
Full text (2,93 MB) |
10. Makrobonitetna politika centralnih bank za preprečitev finančne nestabilnosti gospodarstvaJanez Čonč, 2022, undergraduate thesis Abstract: Finančne krize imajo velik vpliv na stabilnost finančnega sistema. Slednjo lahko opišemo kot stanje, v katerem je finančni sistem sposoben prenesti sistemske šoke in nenadne korekcije finančnih neravnovesij. Bistvo zagotavljanja finančne stabilnosti je zmanjšati možnost, da v procesu posredovanja nastopijo motnje, ki bi imele negativen vpliv na gospodarstvo. Takšne situacije preprečujemo z ukrepi makrobonitetne politike, ki skušajo narediti finančni sektor bolj odporen na motnje in preprečujejo kopičenje tveganj
Keywords: finančna nestabilnost, makrobonitetna politika, finančna kriza, korona kriza, stabilnost gospodarstva
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 200; Downloads: 24
Full text (896,64 KB) |
