| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 423
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizo
Karli Ornik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize. Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo. Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Keywords: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Published: 30.11.2021; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (952,90 KB)

2.
Manegement bolnišnice v času pandemije
Eva Kuprivec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Krizno upravljanje je v sodobnem svetu postalo eno izmed pomembnejših področij vsake organizacije. Krizne razmere zahtevajo prilagoditev izvajanja aktivnosti poslovnih procesov, hkrati pa morajo biti spremembe uvedene v izredno kratkem časovnem obdobju. Izbruh nalezljive bolezni je obravnavan kot krizno stanje, saj pomeni nevarnost za oteženo delovanje javnozdravstvenega sistema in ima daljnosežne negativne posledice na poslovanje zdravstvenih ustanov in ostalih področij družbenega delovanja. Temeljni cilj diplomskega dela je podrobneje predstaviti organizacijske spremembe na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju epidemije covida 19, ki posredno vplivajo na kakovost delovanja kritične infrastrukture v kriznih razmerah. Raziskava se osredotoča na organizacijsko strukturo kadrovskih in kapacitetnih zmogljivosti ter povezavo le-teh z reorganizacijo za čas trajanja epidemije. Pozornost je namenjena najbolj kritičnim področjem delovanja zdravstva v trenutni krizni situaciji. Predvsem nas zanima obvladovanje treh ključnih parametrov pri zagotavljanju nemotenega delovanja zdravstvene ustanove v času kriznih razmer: posteljne kapacitete, kadrovske kapacitete in zaščitna oprema. V empiričnem delu diplomskega dela smo z namenom pridobitve informacij o subjektivnem odzivu zaposlenih na organizacijo delovnega procesa v bolnišnici izvedli tudi anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da anketirani ravnajo skladno s postavljenimi ukrepi v organizaciji, upoštevajo uporabo osebne varovalne opreme, stremijo k doseganju čim višje ravni kakovosti in se počutijo ustrezno informirane za učinkovito opravljanje delovnega procesa.
Keywords: kriza, krizno upravljanje, covid-19, management bolniških postelj, kadrovske kapacitete
Published: 12.11.2021; Views: 47; Downloads: 3
.pdf Full text (2,00 MB)

3.
Vpliv koronavirusa sars-cov-2 na management človeških virov
Vitja Bohanec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svet se je v bližnji preteklosti spopadel z razmerami na katere nihče ni bil pripravljen. Prilagoditve so bile potrebne na vseh področjih življenja, izjemen udarec pa so doživela vsa svetovna gospodarstva ter podjetja, ki igrajo vlogo v teh gospodarstvih. Zaradi močnega vpliva razmer na podjetja smo v delu diplomskega projekta ugotavljali, kako so se podjetja morala prilagoditi in kakšen učinek je imel management človeških virov pri prilagajanju podjetji. Naredili smo podrobno analizo razmer, ki so se pojavile, bolezni ter s pomočjo študije primerov še učinek na podjetja ter management človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da podjetja niso bila pripravljena na hitre spremembe ter, da se je vloga in način delovanja managementa človeških virov spremenil.
Keywords: management človeških virov, koronavirus, COVID-19, kriza
Published: 05.11.2021; Views: 107; Downloads: 20
.pdf Full text (834,66 KB)

4.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published: 04.11.2021; Views: 81; Downloads: 3
.pdf Full text (1,29 MB)

5.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Keywords: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Published: 29.10.2021; Views: 107; Downloads: 5
.pdf Full text (1,57 MB)

6.
Izbrani vidiki nasledstva na primeru družinskega podjetja AR, d. o. o.
Ana Repnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Med vsemi podjetji družinska podjetja na svetu zavzemajo največji delež (med 65 % in 80 %), zato posledično ustvarjajo številna delovna mesta in prinašajo pomemben prihodek v gospodarstvu držav. Poleg tega si družinska podjetja prizadevajo za svoje dolgo delovanje, dolgoročne odnose in gojijo predanost podjetju. Prav zaradi vsega omenjenega se dandanes povečuje zanimanje za trženje v okviru družinskih podjetij. To potrjujejo raziskave, ki so pokazale, da ima blagovna znamka družinskega podjetja pozitiven vpliv na poslovanje. Izjemnega pomena je tudi nasledstvo v družinskih podjetjih, ki trenutno prav tako predstavlja eno izmed najpomembnejših tem v raziskavah družinskega podjetja. Proces nasledstva je zelo kompleksen in temu primerno ga je potrebno skrbno planirati ter se nanj pripraviti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili družinska podjetja, zapisali kako izgraditi njihovo dolgoročno delovanje in preučili kako se družinska podjetja spopadajo s korona krizo ter njen vpliv na prihodnost družinskih podjetij. Poleg tega smo opredelili oglaševanje blagovne znamke družinskega podjetja. Raziskali smo tudi izbrane vidike nasledstva, to so izgradnja zaupanja, nepotizem, vplivne dejavnike na uspešnost nasledstva in družinsko ustavo v družinskih podjetjih. Vso pridobljeno znanje iz teoretičnega dela smo uporabili v empiričnem delu diplomskega dela. Predstavili smo družinsko podjetje AR, d. o. o. in njegovo opredelitev za družinsko podjetje. Prav tako smo preučili vpliv korona krize na preučevano podjetje, soodvisnost oglaševanja in poslovnih strategij, zaupanje, nepotizem, nasledstvo in sodelovanje naslednje generacije pri delovanju preučevanega družinskega podjetja. Raziskali smo še ali ima preučevano družinsko podjetje AR, d. o. o., družinsko ustavo za obvladovanje sporov. Vse pridobljene informacije smo pridobili od lastnikov in njunih otrok s pomočjo intervjujev. Na koncu smo na podlagi pridobljenih podatkov podali priporočila za prakso družinskega podjetja AR, d. o. o., in drugih družinskih podjetij ter poleg tega dodali priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: družinsko podjetje, nasledstvo, korona kriza, oglaševanje, nepotizem, družinska ustava
Published: 28.10.2021; Views: 58; Downloads: 7
.pdf Full text (999,74 KB)

7.
Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 krizi
Jasmina Poredoš, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske. Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji. Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Keywords: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Published: 26.10.2021; Views: 91; Downloads: 6
.pdf Full text (1,35 MB)

8.
Odziv institucij Evropske unije na krizo vladavine prava v Evropski uniji
Jana Najdenov, 2021, master's thesis

Abstract: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava. Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU. V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije. vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Keywords: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Published: 18.10.2021; Views: 145; Downloads: 36
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrih
Ljubica Marjanović, 2021, master's thesis/paper

Abstract: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Keywords: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Published: 24.09.2021; Views: 123; Downloads: 15
.pdf Full text (1,05 MB)

10.
Možnosti vzpostavljanja krizne komunikacije organizacij na socialnih medijih v logistiki
Tadej Gračner, 2021, master's thesis/paper

Abstract: Dandanes podjetja poslujejo v okolju, ki predstavlja mnoge nepredvidljive situacije, katere lahko ogrozijo vsakodnevno poslovanje podjetij. K nepredvidljivim situacijam pa lahko zadnja leta štejemo tudi razna dogajanja na družbenih omrežjih, kjer ospredje predstavljajo uporabniki družbenih medijev. Zaradi omogočene svobode govora, hitre možnosti interakcije med uporabniki ter omogočenega hitrega širjenja informacij med uporabniki, družbeni mediji predstavljajo možnost hitrega sporočanja kriznih sporočil, vzpostavitev dvosmerne komunikacije med podjetjem in uporabniki ter dodaten dejavnik, ki pospeši ali podaljša trajanje krize. Krize so neizogiben del poslovanja vsakega podjetja v današnjem času. Zato so podjetja primorana predvidevati krize, se pripraviti na morebiten nastanek ali, če je možno, se jim izogniti. Kljub nevarnostim, ki jih povzroči kriza, krizni časi ponujajo tudi številne priložnosti dokazovanja strokovnosti. Tako teoretični del predstavlja ključne sestavne dele kriz, krizne komunikacije ter družbenih omrežij. V praktičnem delu so predstavljene ključne ugotovitve izbranih vzorcev člankov. Ugotovili smo, da družbeni mediji omogočajo podjetjem cenovno ugodne objave ključnih kriznih informacij, ki hitro potujejo do ciljnih skupin uporabnikov pri obveščanju o potencialnih nevarnostih. Omenjeno pa prinese hitre pozitivne rezultate v primeru uporabe ustrezne vrste družbenih medijev kot posamična izbira ali kot kombinacija različnih vrst družbenih medijev.
Keywords: kriza, krizna komunikacija, družbeni mediji, logistika, organizacija – podjetje
Published: 24.09.2021; Views: 132; Downloads: 19
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica