| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UGOTAVLJANJE POTREB SVOJCEV KRITIČNO BOLNEGA PACIENTA NA ODDELKU ZA INTENZIVNO MEDICINO
Janja Pungartnik, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov je v tujini pomemben del k družini usmerjene zdravstvene nege. V slovenskem prostoru problema potreb svojcev kritično bolnih pacientov še niso obravnavali. Namen magistrskega dela je ugotoviti potrebe in izkušnje svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot inštrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen vprašalnik za ugotavljanje potreb svojcev kritično bolnih pacientov (Critical care family needs inventory). Potrebe so anketiranci ocenjevali s 4-stopenjsko Likertovo lestvico. Anketiranih je bilo 71 svojcev kritično bolnih pacientov. Podatki, zajeti z vprašalnikom, so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS 17. Rezultati. Ugotovili smo, da sta za svojce kritično bolnih pacientov zelo pomembni potreba po gotovosti (3,74 ± 0,385) in takoj za njo potreba po informacijah (3,3 ± 0,442). Kot nekoliko manj pomembne so se izkazale potrebe po bližini (3,21± 0,506), podpori (2,61 ±0,559) in udobju (2,54 ± 0,507). Razlike med potrebami so statistično značilne (p=0,001). Ugotovili smo, da so med svojci kritično bolnih pacientov s krajšo in daljšo ležalno dobo razlike v dojemanju potreb, prav tako so razlike tudi med spoloma pacientov. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev kritično bolnih pacientov, ki se zdravijo na Oddelku za intenzivno medicino. Na podlagi rezultatov raziskave, bi bilo v Sloveniji potrebno pričeti z dodatnim izobraževanjem medicinskih sester, zaposlenih na Oddelkih za intenzivno medicino, s področja ugotavljanja potreb in nudenja ustrezne podpore svojcem kritično bolnih pacientov.
Keywords: ugotavljanje potreb, svojci, kritično bolni pacient, Oddelek za intenzivno medicino
Published: 22.04.2011; Views: 2345; Downloads: 482
.pdf Full text (2,37 MB)

2.
MEDICINSKA SESTRA IN DRUŽINSKI ČLANI KRITIČNO BOLNEGA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Simona Lihteneker, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili okolje enote intenzivne terapije, vlogo in naloge medicinske sestre v interakciji z družinskimi člani življenjsko ogroženega pacienta, ter veščine, ki so potrebne za dobro komunikacijo. Opisali smo tudi proces, ki ga doživljajo družinski člani ob sprejemu njihovega svojca v enoto intenzivne terapije in njihove potrebe v tem obdobju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti zadovoljstvo družinskih članov z oskrbo njihovega svojca, s prejetimi informacijami in s podporo, ki so jo prejemali s strani medicinskih sester v enoti intenzivne terapije. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 družinskih članov, katerih svojci so bili v času izvedbe ankete hospitalizirani v enoti intenzivne terapije Bolnišnice Topolšica. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecih julij, avgust in september 2011. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre posvečale pozornost potrebam družinskih članov ter da so le ti redno prejemali razumljive informacije. Ugotovljeno je bilo, da so bili družinski člani deležni čustvene podpore medicinskih sester in, da so bili zadovoljni z oskrbo, ki so jo njihovi bolni svojci prejemali v času zdravljenja. Sklep. V holistično zdravstveno nego življenjsko ogroženega pacienta morajo biti vključeni tudi njegovi družinski člani. Od poznavanja in izpolnitve njihovih potreb in pričakovanj pa je odvisno njihovo zadovoljstvo. To pa je eden pomembnih kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi.
Keywords: Enota intenzivne terapije, medicinske sestre, odnos, družinski člani, kritično bolni pacient, potrebe.
Published: 01.02.2012; Views: 2311; Downloads: 415
.pdf Full text (1,27 MB)

3.
Prednosti uporabe terapevtske komunikacije pri pacientu v enoti intenzivne medicine
Marija Vavh Janiš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predtavljene tehnike terapevtske komunikacije in posebnosti komunikacije v enoti intenzivne medicine. Pacient v enoti intenzivne medicine je vitalno ogrožen, je na robu življenja, zato so vse aktivnosti v zdravstveni negi usmerjene k temu, kako v najkrajšem času vzpostaviti stabilno stanje pri pacientu. Jasno je, da je doživljanje te težke situacije za pacienta zelo intenzivno in povezano s strahovi. Zdravstveni delavci v enoti intenzivne terapije si lahko pomagajo z uporabo terapevtske komunikacije in s tem dosežejo pri pacientu občutek varnosti. Pacient mora imeti občutek, da je pomemben in razumljen.
Keywords: Terapevtska komunikacija, kritično bolni pacient, enota intenzivne medicine, medicinska sestra.
Published: 06.08.2013; Views: 1091; Downloads: 315
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Tkivna oksigenacija skeletne mišice pri kritično bolnih
Hugon Možina, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišče. Glavni namen srčno-žilnega sistema je pripeljati dovolj kisika za presnovne potrebe vsega telesa. Neuspeh je povezan z večjo smrtnostjo. Ocena oskrbe tkiv s kisikom je nujna pri zdravljenju kritično bolnih. V vsakdanji praksi pri kritično bolnih uporabljamo invazivne metode nadzora globalne oksigenacije tkiv (zasičenosti hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi iz pljučne arterije – SvO2, zasičenosti hemoglobina s kisikom v v zgornji votli veni – ScvO2). Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) je novejša neinvazivna metoda nadzora regionalne oksigenacije tkiva. Namen. Preveriti ujemanja meritev z bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) z meritvami globalne oksigenacije tkiv pri kritično bolnih s hudim srčnim popuščanjem in pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom. Vrsta raziskave. Prospektivna opazovalna raziskava Okolje. 15-posteljni internistični intenzivni oddelek v univerzitetni terciarni bolnišnici Bolniki in preiskovanci. V raziskavo smo vključili zaporedno sprejete bolnike s hudim srčnim popuščanjem (EF manj od 40%, zagozditveni tlak v pljučni arteriji > 18 mm Hg), pri katerih so se lečeči zdravniki odločili za vstavitev plavajočega katetra v pljučno arterijo (Swan-Ganzev kateter, n = 117). V kontrolni skupini je sodelovalo 15 zdravih prostovoljcev. Posredovanje. Ishemijo roke smo povzročili s hitrim avtomatskim napihnjenjem pnevmatske manšete, nameščene okoli nadlahti. Metode in glavni rezultati. Oksigenacijo v skeletni mišici palčeve kepe smo merili neinvazivno z NIRS, hkrati pa smo iz pljučne arterije odvzeli vzorce krvi za meritev SvO2. V drugem delu preiskave smo pri bolnikih s hudo sepso ali septičnim šokom merili hitrost zmanjševanja StO2 ob zažemu nadlahti, hkrati pa merili SvO2 in ScvO2. Naše meritve tkivne oksigenacije z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in hudo sepso (n =24) ali brez nje (n =41) po začetnem zdravljenju so pokazale večjo oksigenacijo skeletne mišice (StO2) pri bolnikih z dodatno sepso (90% proti 58%, p < 0.001). Ti bolniki so imeli večji StO2 tudi od zdravih prostovoljcev (90% proti 84%, p = 0.02). Skupini bolnikov se nista razlikovali hemodinamsko, niti po demografskih lastnostih ali stopnji obolelosti. Pri bolnikih brez sepse smo našli dobro korelacijo med StO2 in SvO2 in med StO2 in plazemskim laktatom. V tej skupini bolnikov so se dobro ujemale tudi spremembe StO2 in SvO2 v času, ugotovili pa smo, da StO2 precenjuje SvO2 z nagnjenostjo - 2.3% in natančnostjo 4.6%. Pri bolnikih z dodatno hudo sepso ni bilo najti ujemanja med StO2 in SvO2, niti med StO2 in laktatom. Zato smo v drugem delu raziskave primerjali SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom (n = 52). Vrednosti SvO2 so statistično značilno korelirale s ScvO2 (r = 0.659, p = 0.001), Bland-Altmanova analiza pa je pokazala klinično pomembno razliko med obema spremenljivkama (ScvO2 in SvO2 povprečje 72 ± 8%, ScvO2 - SvO2 razlika 9.4 ± 7.5%). Velikost razlike med ScvO2 in SvO2 je korelirala z vrednostjo plazemskega laktata v arterijski krvi (r = 0.4, p = 0.003) in hitrostjo zmanjševanja StO2 v palčevi kepi (r = 0.651, P = 0.001). Zaključki. Rezultati raziskave kažejo, da bi meritve StO2 z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe, lahko uporabili kot hitro neinvazivno in kontinuirano zamenjavo za invazivno merjeni SvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in ohranjeno tkivno porabo kisika (bolniki brez sepse). StO2 pa ni zanesljiva zamenjava za SvO2 pri septičnih bolnikih s hudim srčnim popuščanjem. Pri takih bolnikih bolj upočasnjeno zmanjševanje StO2 (upočasnjena tkivna poraba kisika) v skeletni mišici palčeve kepe po zažemu nadlakti, kaže na večje neujemanje SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in sepso. Uporaba tega dinamičnega kazalca tako lahko prepreči napake pri zdravljenju.
Keywords: Bližnja infrardeča spektroskopija, skeletna mišica, zastojna ishemija, zasičenost s kisikom v mešani venski krvi, zasičenost s kisikom v zgornji votli veni, kritično bolni, huda sepsa, hudo srčno popuščanje, šok
Published: 16.07.2015; Views: 1926; Downloads: 163
.pdf Full text (3,11 MB)

5.
Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti
Darinka Purg, Andrej Markota, Matej Bernhardt, 2014, professional article

Abstract: Laktat je produkt anaerobnega metabolizma, ki ga lahko uporabimo za odkrivanje ogroženih bolnikov. V tem primeru je pomembno hitro odkrivanje, zgodnje ustrezno zdravljenje in kontrola uspešnosti zdravljenja. Če želimo odločanje o poteku zdravljenja podpreti z izvidom laktata, mora biti zdravniku izvid na voljo v najkrajšem možnem času. Obposteljni analizatorji omogočajo hitro določitev laktata. V prispevku predstavljamo možno vlogo obposteljnih analizatorjev za laktat pri obravnavi kritično bolnih, načine določitve laktata in omejitve. Uporaba obposteljnih analizatorjev za laktat je predstavljena na primeru dveh bolnikov s sepso. V prvem primeru je šlo za 73-letno žensko, pri kateri je bil takoj določen obpostelji laktat. Pri bolnici se je razvil septični šok z večorgansko odpovedjo. Po 14 dneh zdravljenja je bila odpuščena v domačo oskrbo. V drugem primeru je šlo za 62-letnega moškega, pri katerem je bil povišan laktat ugotovljen po treh urah. Bolnik je po 5 mesecih zdravljenja v enoti intenzivne terapije umrl. V prispevku je na primeru dveh bolnikov prikazana morebitna vloga določanja laktata ob postelji pri obravnavi bolnika v urgentnih ambulantah
Keywords: obposteljna diagnostika, urgentna medicina, triaža, laktat, kritično bolni
Published: 30.12.2015; Views: 570; Downloads: 28
URL Link to full text

6.
Difuzni peritonitis po perforaciji slepiča
Karin Ferjan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Keywords: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Published: 15.11.2017; Views: 1383; Downloads: 101
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Keywords: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Published: 05.10.2018; Views: 415; Downloads: 77
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
Ocenjevanje bolečine pri pacientih v intenzivni terapiji
Sara Tot, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina je vedno neprijetna izkušnja, ki nam sporoča, neko dogajanje v našem telesu. Že nekaj let se obravnava kot peti vitalni znak, nezdravljena bolečina pa lahko pušča dolgoročne posledice. Ocena bolečine je pogosto odvisna od sposobnosti ocenjevalca. Najbolj zanesljiva ocena bolečine je tista, ki jo poda pacient sam. Za oceno bolečine je na voljo veliko število različnih lestvic, ki nam omogočajo, da bolečina postane vidna. To je še posebej pomembno pri tistih pacientih, ki ne morejo sami poročati o bolečini. Ker pa se bolečina izraža kot subjektivna izkušnja, lahko pri ocenjevanju prihaja do pomot. Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed in Cinahl. Uporabljen je bil sistematični pregled strokovne ter znanstvene literature. V analizo smo vključili 13 raziskav. Rezultati: Pri kritično bolnih neodzivnih pacientih in pacientih, ki ne morejo komunicirati se za oceno bolečine priporočata in največkrat uporabljata opazovalna ter vedenjska lestvica za oceno bolečine. Za oceno stopnjo budnosti se uporablja skala za merjenje stopnje agitacije in sedacije. Za čimbolj učinkovito zdravljenje je potrebno kontinuirano ocenjevanje in dokumentiranje in poznavanje orodij za ocenjevanje. Diskusija in zaključek: Ocenjevalne lestvice za ocenjevanje bolečine kritično bolnih so relativno nov pripomoček, zato so potrebne še nadaljnje študije, še posebej za tiste skupine pacientov, pri katerih so raziskave pokazale določena odstopanja. V tej smeri delujejo tudi novejše metode ocenjevanja s sodobnimi tehnikami, ki avtomatsko ocenjujejo in aplicirajo ustrezno analgetično dozo. Medicinska sestra ostaja ključna pri vrednotenju bolečine pacienta, zato potrebuje nenehno usposabljanje in izobraževanje.
Keywords: Ocenjevalne lestvice za oceno bolečine, odrasli kritično bolni, zdravstvena nega, medicinska sestra, dejavniki tveganja.
Published: 11.07.2019; Views: 242; Downloads: 69
.pdf Full text (831,60 KB)

9.
Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije
Tanja Zadravec, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Keywords: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Published: 19.07.2019; Views: 219; Downloads: 110
.pdf Full text (957,99 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica