| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 92
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živali
Karolina Toplak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora.
Keywords: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija
Published: 01.02.2021; Views: 135; Downloads: 25
.pdf Full text (570,40 KB)

2.
Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo
Saša Ambrožič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Published: 07.01.2021; Views: 138; Downloads: 31
.pdf Full text (892,12 KB)

3.
Vključevanje odjemalcev električne energije v programe prilagajanja odjema z uporabo dinamičnega tarifiranja in ugotavljanje prožnosti s pomočjo metode podobnih dnevov
Anton Kos, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno vključevanje gospodinjskih odjemalcev električne energije v programe odjema z uporabo dinamičnega tarifiranja z namenom ugotavljanja prožnosti pri porabi električne energije. V nalogi ugotavljamo, da je prožnost, izračunana po metodi podobnih dni, znašala 48,05 W ali 5,6 %. Pridobljeni rezultat je primerljiv z rezultatom, pridobljenim z alternativno metodo. Za praktično uporabo prožnosti bo potrebno v programe prilagajanja odjema vključiti več odjemalcev in zagotoviti zanesljiv ter konstanten odziv na zahtevo upravljavca prožnosti.
Keywords: dinamično tarifiranje, pilotna kritična konična tarifa, prožnost
Published: 21.12.2020; Views: 138; Downloads: 14
.pdf Full text (3,11 MB)

4.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture
Sašo Gjergjek, 2020, master's thesis

Abstract: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Keywords: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 182; Downloads: 55
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Gregor Žerjav, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Keywords: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Published: 09.05.2020; Views: 544; Downloads: 35
.pdf Full text (7,97 MB)

6.
Kritičen razmislek o Reidovi zasliševalski tehniki
Igor Areh, 2013, professional article

Abstract: Namen prispevka: Avtor želi opozoriti na vzpostavitev kritične distance do zasliševalskih tehnik, ki prihajajo predvsem iz ZDA. Ker je forenzična psihologija v Sloveniji slabo razvita, se tuje znanje s tega področja pogosto prenaša v naše okolje prenagljeno in brez poglobljenih strokovnih analiz, uporabniki tako prenesenega znanja pa so pogosto zavedeni. Ugotovitve: Zaradi razlik v zakonodaji Slovenije in ZDA se prisilne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, pri nas ne uporabljajo. Kljub temu pa lahko opazimo, da kar nekaj znanja kriminalistov izhaja iz zasliševalskih priročnikov, za katere velja, da so predvsem zbirke subjektivnih izkušenj avtorjev. Ti svoje priročnike agresivno tržijo in jih zavajajoče predstavljajo kot znanstveno utemeljene tehnike. Resnica je drugačna: priročniki temeljijo na nepreverjenih domnevah in na dvomljivih raziskovalnih ugotovitvah, obenem pa avtorji izkazujejo očitno nepoznavanje osnovnih psiholoških in metodoloških znanj. Praktična uporabnost: V prispevku so predstavljene glavne kritike tipičnega predstavnika prisilnih zasliševalskih tehnik – Reidove tehnike. Raziskave zadnjih desetletij kažejo, da je uporaba takšnih tehnik neupravičena, saj znanost njihovih ugotovitev ne potrjuje, ali pa jim celo nasprotuje. Pri preiskovalcih, ki so pod vplivom priročnikov, se pojavljata napihovanje samozavesti in neučinkovitost prepoznavanja zavajanja, hkrati pa se poveča tveganje za pojav izsiljenega priznanja. Zaradi naštetega bi bilo dobro, da se v praksi preneha z uporabo priročnikov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Današnja znanstvena dognanja in sodobni standardi varovanja človekovih pravic zavračajo uporabo Reidove tehnike, zato bi bilo treba tudi v slovenski preiskovalni praksi čim prej prevzeti in prilagoditi sodobne modele preiskovalnega intervjuvanja.
Keywords: zasliševanje, Reidova tehnika, kritična analiza, psevdoznanost
Published: 21.04.2020; Views: 291; Downloads: 16
.pdf Full text (345,17 KB)
This document has many files! More...

7.
Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture
Kaja Obštetar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture. Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte. V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču. Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov
Published: 25.02.2020; Views: 382; Downloads: 99
.pdf Full text (376,61 KB)

8.
Specifikacija sistema za centralizirano upravljanje s prometom
Kristjan Cah, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje s prometom, je dejavnost upravljanja s kritično infrastrukturo države, kar samo po sebi pomeni, da je ustrezno in hitro odzivanje na različne situacije, ključnega pomena. Navadno se v ta namen uporabljajo različne tehnološke rešitve in sistemi, izziv pri tem pa je zagotovo, kako z optimalnim obsegom periferne opreme, iz enovite točke, upravljati infrastrukturo in veliko število rešitev. V ta namen so na voljo različne tehnološke rešitve, zato smo v prvi vrsti, tako z vidika tehnologije, specifike informacijskega okolja, kot tudi uporabniške izkušnje, izbrali rešitev integracije upravljanja na nivoju strojne opreme. Prvotno smo pristopili k izdelavi pilotne postavitve, kjer smo navedena izhodišča preverjali, ter ustreznost rešitve konceptualno in vsebinsko tudi potrdili. Izhodišča smo v diplomskem delu oblikovali v specifikacijo integracije informacijskih rešitev za upravljanje prometa na nivoju strojne opreme, z uporabo IP-KVM matrične tehnologije, katera upravljalcem prometa omogoča centralizirano upravljanje rešitev in sistemov, neodvisno od njihove infrastrukture. V nalogi smo se osredotočali na cestni promet, kateri je glede količino in raznolikost opreme najbolj heterogen, vendar je model rešitve uporaben tudi pri drugih vrstah prometa, kot tudi sicer, za upravljanje katerekoli druge infrastrukture.
Keywords: upravljanje prometa, integracija, kritična infrastruktura, centralizirano upravljanje
Published: 25.10.2019; Views: 267; Downloads: 44
.pdf Full text (1,96 MB)

9.
Sistematični pregled mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege
Lucija Gosak, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Keywords: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Published: 15.10.2019; Views: 571; Downloads: 179
.pdf Full text (2,55 MB)

10.
Kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi – primer Splošne bolnišnice jesenice
Marina Đorđeski, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi. Glavni namen dela je bil izgradnja kompetenčnega modela za vodilne kadre v kritični infrastrukturi. Skušali smo ugotoviti, kakšne so dejanske in kakšne potrebne kompetence vodilnih kadrov. Zanimalo nas je, katere so prednosti kakovostno izdelanega kompetenčnega modela. Spraševali pa smo se tudi, katere kompetence potrebuje vodilni kader, da lahko obvladuje kritično infrastrukturo. Rezultati dela so odgovori na raziskovalna vprašanja. Samo vodje, ki imajo ustrezne kompetence, lahko posegajo po dobrih rezultatih in pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vsi vodilni delavci morajo imeti neke splošne kompetence, kot so sposobnost vodenja, odločanja, organiziranja itd., poleg tega pa so za vsak vodilni položaj posebej pomembne specifične kompetence. Prav to trditev bomo skušali v magistrskem delu dokazati. Cilji magistrskega dela so podrobno spoznati pojem kritična infrastruktura in kompetenca ter pridobiti nova znanja o vodenju, managementu in organizaciji. Če to vse skupaj povežemo, je rezultat tega dobro zgrajen kompetenčni model. V teoriji smo preučili kritično infrastrukturo, management in teorije managementa, vodenje in teorije vodenja, kompetence in kompetenčni model ter organizacijo, organizacijske strukture, procese in kulturo.
Keywords: Kritična infrastruktura, vodenje in management, kompetenca, organizacija, Splošna bolnišnica Jesenice
Published: 15.10.2019; Views: 332; Downloads: 90
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica