| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Varnostno upravljanje kritične infrastrukture : magistrska naloga
Gregor Garb, 2009, master's thesis/paper

Abstract: Številna evropska podjetja poslujejo prek državnih meja in zato zanje veljajo različne obveznosti. V interesu držav članic in EU-ja je, da se vzpostavijo enotni standardi in ukrepi za zaščito kritične infrastrukture in da vsaka država članica ustrezno zaščiti svojo nacionalno kritično infrastrukturo, vendar znotraj skupnega okvira, predvsem zaradi poenotenja in preglednosti ter s tem odprave velikega števila različnih metodologij in dodatnih stroškov, ki izhajajo prav iz nepreglednosti in nestandardiziranih postopkov. Države članice so namreč na podlagi ustreznih kriterijev in metodologije dolžne določiti nacionalno kritično infrastrukturo in opredeliti, katera zaradi svoje dejavnosti lahko sodi tudi v okvir evropske kritične infrastrukture. Poleg določitve kritične infrastrukture je dolžnost vsake države članice tudi razviti nacionalne programe za njeno zaščito. Vsaka lastniška/upravljavska struktura posamezne kritične infrastrukture mora imeti, poleg vodstvenih in poslovnih sposobnosti, tudi sposobnost upravljanja z varnostnimi tveganji, s katerimi lastnik/upravljavec obvladuje izredne dogodke, do katerih lahko pride na kritični infrastrukturi oziroma v njeni okolici. Z drugimi besedami to pomeni, da je pri samem organiziranju, vodenju in nadzorovanju delovanja zmogljivosti, potrebno poznavanje obvladovanja različnih možnih in dejanskih nevarnosti, ogrožanja in varnostnega tveganja kot tudi izvajanja ukrepov in aktivnosti ob neposrednem nastanku izrednega varnostnega dogodka. Vloga Slovenske vojske pri zaščiti kritične infrastrukture je, skladno z njenim poslanstvom in nalogami, bolj podporne narave oziroma njena aktivnost prihaja do izraza v precej kasnejših fazah. Glede na dejstvo, da so ključni dejavniki zaščite kritične infrastrukture njeni lastniki/upravljavci s svojimi zmogljivostmi, torej predvsem civilno okolje, to posledično pomeni, da Slovenska vojska trenutno ne iz pravnega kakor tudi ne iz operativnega vidika ne predstavlja ključnega dejavnika zaščite kritične infrastrukture.
Keywords: kritična infrastruktura, varnostno tveganje, varnostno upravljanje, ocena ogroženosti, Slovenska vojska
Published: 17.08.2009; Views: 2577; Downloads: 478
.pdf Full text (712,69 KB)

3.
Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1
Domen Pirkmajer, 2015, master's thesis

Abstract: Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.
Keywords: elektroenergetski sistem, termoelektrarne, kritična infrastruktura, varnostna tveganja, ocena ogroženosti, varnostni elaborat, integralni varnostni sistem, varnostna politika, magistrska dela
Published: 20.04.2015; Views: 907; Downloads: 98
.pdf Full text (2,99 MB)

4.
KRITIČNA ANALIZA BAZE PODATKOV SLOEXPORT
Alen Tešić Botonjić, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V nalogi obravnavamo problem slabega odziva podjetji na vprašalnike Sloexport-a. Sloexport je spletna podatkovna baza, ki sta jo ustvarili Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja investicij in turizma (SPIRIT). Pri Gospodarski Zbornici Slovenije so nezadovoljni z rezultati izpolnjenih anket ter obiskanostjo spletne podatkovne baze, to je glavni razlog, zakaj smo se odločili izvesti analizo in raziskavo njihove spletne podatkovne baze. Naš namen je bil ugotoviti, kako podjetja gledajo na spletno podatkovno bazo in če Sloexport izpolnjuje njihova pričakovanja. Opisali smo trenutno obstoječe stanje podatkovne baze Sloexport in podali kritično analizo. Pripravili smo anketni vprašalnik, ki je bil namenjen naključno izbranim uporabnikom podatkovne baze Sloexport. S tem smo skušali ugotoviti, kako so uporabniki zadovoljni z podatkovno bazo Sloexport, uporabnost podatkovne baze ter razloge za slabo obiskanost podatkovne baze. Rezultati so pokazali, da so uporabniki srednje zadovoljni z podatkovno bazo ter da je potrebno nekatere stvari pri podatkovni bazi spremeniti, da bi pritegnili uporabnike k izpolnjevanju njihovih vprašalnikov. Med pomembnejšimi predlogi za izbolšanje podatkovne baze je združitev podatkovne baze Sloexport s tujo podatkovno bazo za izvoznike. Tako bi lahko še povečali možnost mednarodnega sodelovanja ter večjo prepoznavnost naših izvoznih podjetji. Z dodatnimi predlogi želimo v prihodnosti izboljšati spletno bazo, da bo dosegala optimalno število uporabnikov in večjo obiskanost podatkovne baze Sloexport v tujih državah.
Keywords: baza podatkov Sloexport, kritična ocena, anketna raziskava
Published: 03.11.2015; Views: 671; Downloads: 88
.pdf Full text (1004,30 KB)

5.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PODPORO INDUSTRIALIZACIJI NOVIH AVTOPLAŠČEV
Tomaž Ogrin, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Čas od razvoja do uvedbe avtoplaščev v proizvodnjo je vedno krajši, zato je pomembno, da je industrializacija plašča podprta z integriranim informacijskim sistemom. SAP predstavlja glavni informacijski sistem, ki je dopolnjen z različnimi informacijskimi sistemi v obliki excel, oracle, citrix podatkovnimi bazami. Slabost podsistemov je v njihovi razdrobljenosti, zato je smiselno razviti integrirani informacijski sistem t.i. tehnološki informacijski sistem (TIS), ki bi skrajšal podporni čas, stroške in povečal učinkovitost. Cilj diplomske naloge je predlagati ustrezno rešitev za izgradnjo tehnološkega informacijskega sistema, ki bi omogočal popolno informacijsko integracijo vseh subjektov v fazi industrializacije avtoplaščev. Pomembno je, da je možno sistem dodatno prilagajati spremembam. Odzivni čas za spremembe mora biti čim krajši. Upoštevati moramo tudi cenovni vidik izgradnje in vzdrževanja sistema. Vsi ti dejavniki so pomembni za management, ki sprejema odločitev. Namen diplomskega dela je prikazati obstoječe stanje pri uporabi informacijskih sistemov v procesu industrializacije avtoplaščev. Podrobno razčleniti procese od začetka do konca, ki so potrebni za izvedbo korakov in vseh aktivnosti povezanih z industrializacijo. Poleg specifikacije avtoplašča, ki predstavlja osnovo za izdelavo avtoplaščev v proizvodnji pa je potrebno vključiti tudi vse ostale podsisteme, ki omogočajo, da po izdelavi avtoplašča ovrednotimo avtoplašč kot celota z vidika uniformnosti, vizualnega izgleda in testiranja. Pred začetkom izgradnje tehnološkega informacijskega sistema sem izdelal zasnovo funkcionalnih specifikacij s pomočjo FURPS, FURPS+ metode, ki je namenjena sledljivosti in zagotavljanju kvalitete razvoja programske opreme. Nato sledi predstavitev in funkcije posameznih modulov v tehnološkem informacijskem sistemu, ki tvorijo celovito informacijsko rešitev v diplomski nalogi. Trije najpomembnejši - moduli so opisani s pomočjo primerov uporabe «use case«. S pomočjo SWOT analize ovrednotim prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v projektu izgradnje tehnološkega informacijskega sistema. Z razvojem programa tehnološkega informacijskega sistema kot osrednjega sistema pri industrializaciji avtoplaščev bomo dosegli, da so podatki preneseni in zbrani v enotnem sistemu, ki bo skrajšal čas priprave specifikacij in z njimi povezane dodatne aktivnosti v procesu industrializacije. Zmanjšalo se bo število različnih sistemov, ki so nujno potrebni med procesom, vendar niso med seboj povezani v celoto. S tem se bo čas do sprostitve avtoplašča v redno proizvodnjo skrajšal in to predstavlja dodano vrednost.
Keywords: - industrializacija avtoplaščev - zasnova funkcionalnih specifikacij - kritična ocena predlagane rešitve - tehnološki informacijski sistem - prenova sistema
Published: 17.11.2016; Views: 406; Downloads: 31
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica