Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi je pojasnjenih več tipov kibernetskih napadov, s tem, da se največja pozornost namenja kibernetskemu vohunjenju. Kot osnova je uporabljen v vsakem kibernetskem napadu, saj je za uspešno izveden napad potrebna dobra priprava in raziskava potencialnih ranljivostih. Posebna pozornost je bila namenjena razumevanju metod, s katerimi se vdor v informacijski sistem izvaja prikrito, a učinkovito. V nalogi je predstavljena zgodovino kibernetskih napadov in razišče aktualne trende kibernetskih napadov. V nalogi je predstavljena korelacija med kibernetskim bojevanjem in klasičnim hekanjem. Pri tem se podrobno predstavlja motiv za izvedbo dejanj. Z izvedenim pregledom najbolj znanih dogodkov je podan vpogled razsežnosti vdorov in lokacijski vpliv, kakor tudi ideološko stališče, ki je privedlo do napada. V diplomski nalogi je za namen raziskovanja uporabljena diskriptivna metoda. Skozi usmerjene intervjuje je bila izvedena analiza primerov v podjetjih, ki delujejo kot del kritične infrastrukture. Vpliv sodobnih tehnologij je v svetu kibernetskega bojevanja že prisoten, pri kibernetskem vohunjenju pa so uporabljene kot orodje za prepričljivejši pristop. Pri samih vdorih je kot glavni način uporabljen direktni pristop. Smernice, sprejete v Evropskem prostoru, kibernetsko varnost predstavijo kot resen pojem, saj so ukrepi usmerjeni k dvigu ravni zaščite, za varnejše kibernetsko okolje. V diplomskem deluje bil podan pomemben prispevek k razumevanju sodobnih varnostnih izzivov in ponuja usmeritve za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: kritična infrastruktura, kibernetsko bojevanje, socialni inženiring, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 34
Full text (739,33 KB)

Abstract: Za uspešno delovanje in zagotavljanje ključnih družbenih funkcij morajo sektorji kritične infrastrukture za komuniciranje med seboj in med pristojnimi državnimi organi imeti na voljo varne in neprekinjene mobilne komunikacijske storitve. Te omogočajo sodelovanje pri odzivu na krizne situacije in informiranje državnih oblasti, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito države in njenega prebivalstva. V diplomskem delu smo analizirali ranljivosti aktualne mobilne komunikacijske tehnologije ter njihov vpliv na varnost in neprekinjeno delovanje komunikacij v sektorjih kritične infrastrukture. Opredelili smo ključne ranljivosti aktualne tehnologije in prednosti uporabe naprednejše 5G tehnologije za izvajanje komunikacijskih storitev v sektorjih kritične infrastrukture. Navedli smo razloge za uporabo 5G tehnologije v sektorjih kritične infrastrukture in opisali načine za vzpostavitev zasebnih 5G omrežij, ki ponujajo največji nivo varnosti in zanesljivosti. Izvedli smo tudi intervju z zaposlenima na podjetju Telekom Slovenije, ki je tudi sam upravljalec s KI, ter analizirali njune odgovore napram obstoječi literaturi in lastnim ugotovitvam.
Keywords: kritična infrastruktura, mobilne komunikacije, 5G mobilno omrežje, analiza ranljivosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,50 MB)

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 1024; Downloads: 154
Full text (604,56 KB)

Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 895; Downloads: 110
Full text (929,44 KB)

Abstract: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Keywords: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 1367; Downloads: 195
Full text (1,27 MB)