| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Management : izbrana poglavja
Marina Đorđeski, 2022

Abstract: Znanstvena monografija Management - izbrana poglavja je usmerjena v določene vsebine ravnateljevanja na različnih področjih, ki skozi znanstvene raziskave in njihovo povezanost z aplikativnostjo, usmerjajo na trende razvoja. Glede na kompleksnost oz. razvejanost managementa na praktično vse sfere našega življenja, je nemogoče v eni znanstveni monografiji zajeti dosledno vse. Zato smo se odločili, da izberemo takšna poglavja, ki vendarle zajamejo zadostno multi disciplinarnost in tako raziskovalcem in preučevalcem managementa omogočijo videti procese in smeri poti v bližnji prihodnosti razvoja.
Keywords: management, organizacije, kritična infrastruktura, letalstvo, zdravstvo, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 10.02.2022; Views: 328; Downloads: 61
.pdf Full text (7,02 MB)
This document has many files! More...

2.
Organizacija urgentnih zdravstvenih dejavnosti zdravstva v primeru terorističnega napada na zdravstveni zavod : magistrsko delo
Tilen Traven, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili različne varnostne institucije, katerih naloga je zagotavljanje varnosti. Prav tako bomo opisali, kakšni bi morali biti varnostni načrti javno zdravstvenih zavodov v primeru, če bi nekdo nad njimi izvedel kibernetski ali klasični teroristični napad. Predstavili bomo različne vrste znanstvenih teorij s področja terorizma ter temeljne mednarodne pogodbe in sporazume, ki se nanašajo na to področje. Kot podlago za načrt, kako bi se morali slovenski varnostni organi odzvati v primeru terorističnega napada, bomo uporabili kibernetski napad iz leta 2007, ko je bila Estonija žrtev kibernetskega terorizma, ki je državo vrnil v 19. stoletje. Sočasno bomo opisali, kako bi teroristični napad vplival na izvajanje urgentnih zdravstvenih dejavnosti največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ugotavljali bomo, ali je Republika Slovenija zmožna vzpostaviti nadomestne prostore bolnišnice v primeru klasičnega terorističnega napada. Pri tem si bomo pomagali z analizo dveh primerov klasičnega terorističnega napada, in sicer teroristični napad v Oklahomi leta 1995 in teroristični napad iz leta 1995 na Japonskem. Prav tako bomo opisali vzorčni primer vojaške akcije na civilno infrastrukturo, ki se je zgodil v bolnišnici v Budyonnovsku v Rusiji. Opisali bomo tudi vlogo policije, civilne zaščite in drugih pristojnih služb pri terorističnem napadu na UKCL.
Keywords: nacionalnovarnostni sistem, kritična infrastruktura, javni zdravstveni zavodi, Univerzitetni klinični center Ljubljana, zaščitni varnostni ukrepi, korporativna varnost, terorizem, teroristični napadi, magistrska dela
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 302; Downloads: 9
.pdf Full text (604,56 KB)

3.
Ocenjevanje kibernetsko varnostnih tveganj kritične infrastrukture
Aron Režek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je izvedena analiza kibernetsko varnostnih tveganj vodovoda in pripadajočih vodnih zajetij. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja kibernetske varnosti, kritične infrastrukture in metodologij za ocenjevanje kibernetskih tveganj. Praktični del diplomskega dela pa zajema popis vseh dobrin informacijskega sistema, ocene njihove vrednosti ter stopnje ranljivosti, definiranje možnih groženj in oceno pogostosti uresničitve ter analizo tveganj, izvedeno po kvalitativni metodi v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2011. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na njihovi podlagi so podani predlogi izboljšav za zmanjšanje stopnje tveganja.
Keywords: informacijska varnost, kibernetska varnost, grožnje, kritična infrastruktura, standardi, ocenjevanje tveganj
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 403; Downloads: 52
.pdf Full text (3,52 MB)

4.
Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostih
Inja Perić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 221; Downloads: 40
.pdf Full text (929,44 KB)

5.
Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Saša Ambrožič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Published in DKUM: 07.01.2021; Views: 407; Downloads: 70
.pdf Full text (892,12 KB)

6.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture : magistrsko delo
Sašo Gjergjek, 2020, master's thesis

Abstract: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Keywords: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Published in DKUM: 02.09.2020; Views: 554; Downloads: 107
.pdf Full text (1,27 MB)

7.
Koprsko pristanišče kot objekt kritične infrastrukture : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Obštetar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili kritično infrastrukturo s poudarkom na našem edinem pristanišču, kot enem izmed objektov kritične infrastrukture. Pojem kritične infrastrukture velja za kompleksnega in zahtevnega. Označuje tisto infrastrukturo, ki je bila na podlagi vseh sektorskih in medsektorskih kriterijev določena za kritično infrastrukturo. Njena pomembnost je tako velika, da bi v primeru prekinitve njenega delovanja ali celo uničenja močno ogrozili tako življenja ljudi kot tudi delovanje same države nasploh. Predstavili bomo pravno podlago, ki obravnava dotično področje. Na nacionalni ravni je to Zakon o kritični infrastrukturi, na nivoju Evropske unije pa Uredba o evropski kritični infrastrukturi ter ostale podzakonske akte. V nadaljevanju se bomo osredotočili na varovanje našega pristanišča, kot enega izmed objektov kritične infrastrukture, ki je mednarodno priznano in ki obenem predstavlja povezavo Srednje Evrope s preostalim delom sveta. Predstavili bomo pravno podlago, ki ureja varovanje, ukrepe in pooblastila varnostnikov s poudarkom na varovanju pristanišča, ki je specifično in se razlikuje od varovanja drugih objektov, in sicer trgovin, lokalov in drugih objektov. Ker je koprsko pristanišče objekt kritične infrastrukture, je vzpostavitev mehanizmov za samo zaščito ključnega pomena. Vključujoč zgolj pravno podlago, ki se nanaša na kritično infrastrukturo, na njeno varovanje in zaščito ne bi bilo dovolj za tako uspešno upravljanje koprskega pristanišča in varovanja le-tega. Zaradi navedenega so poleg zgoraj omenjene pravne podlage zasluženi še vsi interni akti, varnostno-tehnični sistem in ne nazadnje zaposleni v pristanišču z visoko pripadnostjo podjetju s Področjem pristaniške varnosti na čelu, ki se zavedajo pomembnosti in resnosti poklica, ki ga opravljajo v pristanišču. Diplomsko delo smo zaključili s potrditvijo prve zastavljene hipoteze: »V stalne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture spadajo vsi ukrepi varnostnikov, ki jih določa Zakon o zasebnem varovanju«, in z zavrnitvijo druge, ki se glasi: »Država zagotavlja ustrezne podlage za učinkovito varovanje kritične infrastrukture«. Glede na to, da se temu področju šele v zadnjem času namenja več pozornosti imamo dobra izhodišča za nadaljnje urejanje varnosti kritične infrastrukture.
Keywords: diplomske naloge, kritična infrastruktura, koprsko pristanišče, zasebno varovanje, viri ogrožanja, ukrepi in pooblastila varnostnikov
Published in DKUM: 25.02.2020; Views: 649; Downloads: 133
.pdf Full text (376,61 KB)

8.
Specifikacija sistema za centralizirano upravljanje s prometom
Kristjan Cah, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje s prometom, je dejavnost upravljanja s kritično infrastrukturo države, kar samo po sebi pomeni, da je ustrezno in hitro odzivanje na različne situacije, ključnega pomena. Navadno se v ta namen uporabljajo različne tehnološke rešitve in sistemi, izziv pri tem pa je zagotovo, kako z optimalnim obsegom periferne opreme, iz enovite točke, upravljati infrastrukturo in veliko število rešitev. V ta namen so na voljo različne tehnološke rešitve, zato smo v prvi vrsti, tako z vidika tehnologije, specifike informacijskega okolja, kot tudi uporabniške izkušnje, izbrali rešitev integracije upravljanja na nivoju strojne opreme. Prvotno smo pristopili k izdelavi pilotne postavitve, kjer smo navedena izhodišča preverjali, ter ustreznost rešitve konceptualno in vsebinsko tudi potrdili. Izhodišča smo v diplomskem delu oblikovali v specifikacijo integracije informacijskih rešitev za upravljanje prometa na nivoju strojne opreme, z uporabo IP-KVM matrične tehnologije, katera upravljalcem prometa omogoča centralizirano upravljanje rešitev in sistemov, neodvisno od njihove infrastrukture. V nalogi smo se osredotočali na cestni promet, kateri je glede količino in raznolikost opreme najbolj heterogen, vendar je model rešitve uporaben tudi pri drugih vrstah prometa, kot tudi sicer, za upravljanje katerekoli druge infrastrukture.
Keywords: upravljanje prometa, integracija, kritična infrastruktura, centralizirano upravljanje
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 475; Downloads: 55
.pdf Full text (1,96 MB)

9.
Kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi – primer Splošne bolnišnice jesenice
Marina Đorđeski, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi. Glavni namen dela je bil izgradnja kompetenčnega modela za vodilne kadre v kritični infrastrukturi. Skušali smo ugotoviti, kakšne so dejanske in kakšne potrebne kompetence vodilnih kadrov. Zanimalo nas je, katere so prednosti kakovostno izdelanega kompetenčnega modela. Spraševali pa smo se tudi, katere kompetence potrebuje vodilni kader, da lahko obvladuje kritično infrastrukturo. Rezultati dela so odgovori na raziskovalna vprašanja. Samo vodje, ki imajo ustrezne kompetence, lahko posegajo po dobrih rezultatih in pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vsi vodilni delavci morajo imeti neke splošne kompetence, kot so sposobnost vodenja, odločanja, organiziranja itd., poleg tega pa so za vsak vodilni položaj posebej pomembne specifične kompetence. Prav to trditev bomo skušali v magistrskem delu dokazati. Cilji magistrskega dela so podrobno spoznati pojem kritična infrastruktura in kompetenca ter pridobiti nova znanja o vodenju, managementu in organizaciji. Če to vse skupaj povežemo, je rezultat tega dobro zgrajen kompetenčni model. V teoriji smo preučili kritično infrastrukturo, management in teorije managementa, vodenje in teorije vodenja, kompetence in kompetenčni model ter organizacijo, organizacijske strukture, procese in kulturo.
Keywords: Kritična infrastruktura, vodenje in management, kompetenca, organizacija, Splošna bolnišnica Jesenice
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 601; Downloads: 154
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih : doktorska disertacija
Samo Tomažič, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Raziskovanje področja izrednih dogodkov v jedrski varnosti je specifično. Svetovna zgodovina ponuja izredno malo število primerov jedrskih in radioloških nesreč, ki so privedle do resnih posledic škodljivega vpliva ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje, kar kaže na posebno specifiko. Na področju jedrskega varovanja in kibernetske varnosti v jedrskih objektih je primerov še manj, obenem pa nihče ne želi ali ne sme deliti informacij o tovrstnih dogodkih. V doktorski disertaciji je celovito predstavljena problematika kibernetske varnosti in odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih oziroma v jedrskem sektorju na splošno. Izvedena raziskava je prva tovrstna v Sloveniji in ena izmed redkih v svetu. Z metodo deskripcije smo pregledali članke, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovne spletne strani, knjige, znanstvene revije in najrazličnejše standarde, priporočila in navodila ter izvedli popis javno dostopnih virov, kot so državne zakonodaje, nacionalna poročila držav članic, predpise, smernice, dobre prakse, dokumente upravljavcev jedrskih objektov in upravnih organov ter poročila mednarodnih organizacij. Na podlagi omenjenega pregleda smo oblikovali teoretična izhodišča. Stanje smo nato natančno analizirali z vodenimi strukturiranimi intervjuji z mednarodnimi strokovnjaki, zaposlenimi v jedrskih objektih, pri upravnih organih, tehnično podpornih organizacijah, z dobavitelji računalniške opreme ter pri drugih, ki so zadolženi za kibernetsko varnost v jedrskem sektorju. Podatke smo nato obdelali z osnovano teorijo. Zbrani podatki predstavljajo izhodišče za pripravo modela odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki smo ga z metodo modeliranja izgradili, verificirali in validirali. Na podlagi virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki, med katerimi najbolj izstopajo težave upravljavcev jedrskih objektov pri implementaciji ustreznih zaščitnih ukrepov na podlagi predpisov upravnih organov ter uporabi primernih smernic. Upravljavci jedrskih objektov so pri upravljanju kibernetske varnosti prepuščeni sami sebi, še posebej zaradi pomanjkanja izmenjave informacij v celotnem jedrskem sektorju doma in v tujini. Na podlagi znanja in razumevanja smo izdelali model odziva na kibernetske napade v jedrskih objektih, ki je namenjen vsem deležnikom v jedrskem sektorju pri organiziranju svojih in skupnih aktivnosti v povezavi z odzivom na kibernetske napade. Model sestavljajo štiri dimenzije; deležniki, komunikacija, stopnjevanje in faze odziva. Izdelan model so dodatno validirali tudi ključni deležniki. Z izdelanim modelom smo v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in vsemi ključnimi deležniki organizirali prvo državno vajo s področja odziva na kibernetske napade v jedrskem sektorju. Med vajo smo se osredotočili le na dimenziji deležnikov in komunikacije med njimi, tako zaradi kompleksnosti modela kot zaradi prepoznanih največ pomanjkljivosti ravno na tem področju. Model je dovolj splošen, da se ga lahko s prilagoditvami implementira tudi v druge sektorje kritične infrastrukture. Rezultati doktorske disertacije so na voljo širši javnosti in prinašajo pomemben prispevek k nacionalni in mednarodni varnosti na področju kritične infrastrukture. Na znanstvenem področju pa prinašajo inovativen in celovit model za obravnavanje kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo, s poudarkom na zagotavljanju učinkovitega jedrskega varovanja in jedrske varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, jedrsko varovanje, kritična infrastruktura, kibernetski napad, odziv, doktorske disertacije
Published in DKUM: 04.04.2019; Views: 1111; Downloads: 172
.pdf Full text (12,37 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica