Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Staša Zabukošek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija. Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Keywords: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1315; Downloads: 145
Full text (189,97 KB)

IZBIRA PRESEŽNIH DELAVCEV V PRIMERU INDIVIDUALNIH IN KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Jana Vukobrat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V časih, ko si podjetja še vedno niso opomogla od finančne krize oziroma jo še vedno občutijo in v časih vse večjega tehnološkega napredka, pri čemer je v proizvodnji potrebnih vse manj delavcev, saj njihovo delo opravljajo stroji, se vse več delodajalcev sooča z dejstvom presežnih delavcev, ki so jim zaradi ekonomskih, tehnoloških, strukturnih ali organizacijskih razlogov primorani odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem lahko gre bodisi za kolektivne odpuste bodisi za individualne odpuste. Pri izbiri presežnih delavcev je delodajalec v primeru kolektivnih odpustov dolžan uporabiti kriterije za njihovo določanje. Predlaga jih delodajalec in se o njih posvetuje s sindikati pri delodajalcu. Če so kriteriji določeni v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, veljajo le-ti. Tudi v tem primeru pa jih lahko oblikuje delodajalec sam, a mora za njihovo uporabo pridobiti soglasje sindikata pri delodajalcu. Na ta način se lahko uporabijo delodajalčevi kriteriji namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe, ki bi jih sicer bil delodajalec dolžan uporabiti. Na drugi strani pa delodajalec pri individualnih odpustih oziroma manjši delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev, a se s tem lahko izogne morebitnim kasnejšim sporom glede domnevne diskriminatorne izbire delavcev. Kljub temu pa mora biti pri svoji izbiri objektiven. Delodajalec mora tako pri izbiri delavcev najprej upoštevati prepoved diskriminacije, neutemeljene odpovedne razloge (npr. članstvo v sindikatu, odsotnost z dela zaradi bolezni …) ter kategorije oseb, ki pod določenimi pogoji uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Šele po tem lahko sestavi listo presežnih delavcev ter na koncu (z uporabo kriterijev) izbere tiste delavce, ki jim bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Keywords: kriteriji za določitev presežnih delavcev, individualni odpust, kolektivni odpust, manjši delodajalec, poslovni razlog, prepoved diskriminacije
Published in DKUM: 08.06.2015; Views: 1748; Downloads: 202
Full text (487,18 KB)

Search done in 0.07 sec.