Search the digital library catalog

Abstract: Razprave o kakovostni reviziji računovodskih izkazov so vedno aktualne. V magistrski nalogi navajamo enega najbolj spornih računovodskih škandalov v zadnjem desetletju, ki je skrhal zaupanje v revizijsko delo, in sicer škandal družbe Enron v ZDA. Skrb vzbuja delo nekaterih pooblaščenih revizorjev, ki niso opozorili na napake v letnem računovodskem poročanju o poslovanju družbe. Kriteriji za kakovostno revizijo so merila, ki kažejo na pomanjkljivosti ali nepravilnosti v postopku revizije. Revizija je sicer ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti računovodskih izkazov in drugih poslovnih poročil. Od leta 2019 je nadzornik nad delovanjem revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev v Sloveniji Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Nadzor nad kakovostjo revidiranih izkazov obsega pregled izbranih revizijskih poslov za preverjanje skladnosti s pravili revidiranja in pregledovanje postopkov notranjega nadzora kakovosti v revizijskih družbah. Namen magistrske naloge je raziskati stanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov z vidika nadzora, ki ga v Sloveniji izvaja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). Analizirani podatki o izrečenih ukrepih, ki jih je izrekel ANR v desetih letih, in sicer od leta 2012 do leta 2019, razkrivajo, da zaradi kratkega obdobja pregleda izvedenih nadzorov ni mogoče realno oceniti napredka kakovosti revidiranja računovodskih izkazov. Izsledki analize za zadnja leta napovedujejo skrb vzbujajoč trend upadanja števila pooblaščenih revizorjev. Ta pomanjkljivost vpliva na kakovostno opravljeno revizijo. Za ohranjanje strokovnosti in kredibilnosti revizijske stroke predlagamo, da bi se ANR aktivno lotil ukrepov, kot so spodbujanje študentov za vpis v program za pridobitev licence pooblaščenega revizorja, uvajanje mentorstva za mlade revizorje, organiziranje strokovnih izobraževanj in seminarjev za revizorje itd.
Keywords: kakovost revidiranja računovodskih izkazov, nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, kriteriji za kakovost revidiranja računovodskih izkazov
Published in DKUM: 18.06.2024; Views: 189; Downloads: 17
Full text (3,59 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali kriterije kakovosti spletne trgovine ter kaj je tisto, kar naključnega obiskovalca spletne trgovine spremeni v kupca. Zanimalo nas je, kateri so tisti kriteriji, ki vplivajo na končno odločitev potrošnika, da se odloči za nakup ravno v dotični spletni trgovini. V prvem delu diplomskega dela smo preučili literaturo s področja spletne trgovine ter raziskali kriterije, ki so pomembni pri odločitvi za nakup. Opisali smo različne tipe spletnih trgovin ter se osredotočili na prodajo med podjetji ter končnimi uporabniki (angl. Business to customer; v nadaljevanju: B2C). V drugem poglavju diplomskega dela smo izvedli anketo ter intervju s ciljno skupino. Anketa je bila namenjena vsem spletnim nakupovalcem, z njeno pomočjo smo izpostavili najpomembnejše kriterije, ki so pomembi za spletno trgovino ter uspešno izpeljane nakupe. Te odgovore smo skupaj z nakupovalci dotične spletne trgovine pregledali ter preverili, ali ima le-ta spletna trgovina vse kriterije, ki so pomembni za uspešno poslovanje ter zaključene nakupe. Poleg pregleda ter analize anketnega razvrščanja kriterijev smo določili še kriterije, ki so pomembni za nakup v dotični spletni trgovini. Ugotovili smo, da so za uspešno izpeljane nakupe zelo pomembni logistični kriteriji.
Keywords: spletna prodaja, spletna trgovina, kriteriji nakupovanja, potrošnik, nakup
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 405; Downloads: 60
Full text (1,52 MB)

Abstract: Odločitev za primerno banko ima dolgoročne posledice za posameznika, zato je ključno uporabiti sistematičen pristop za ocenjevanje različnih alternativ in določanje njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. Finančne odločitve, vključno z izbiro banke, imajo vpliv na naše osebne finance in finančno varnost. S tem namenom želimo prispevati k učinkovitemu procesu odločanja pri izbiri banke za posameznike, ki so zaključili izobraževanje. V diplomskem delu smo se poglobili v kompleksnost izbire ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju. Pri tem smo uporabili večkriterijsko odločanje, saj so kriteriji za izbiro pogosto v konfliktu med seboj. Za reševanje tega problema smo se zatekli k uporabi programa Web-HIPRE, ki nam je omogočil sistematičen pristop k ocenjevanju alternativ in določanju njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. V prvem delu naše raziskave smo analizirali 4 različne alternative poslovnih bank in upoštevali 4 različne kriterije, ki smo jih določili. Z uporabo večkriterijskega odločanja smo prišli do zaključka, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta ugotovitev nam omogoča, da posameznikom svetujemo, naj se odločijo za NLB kot najbolj primerno poslovno banko glede na njihove potrebe. V drugem delu raziskave smo se osredotočili na izbiro najboljše neobanke. Analizirali smo 3 različne alternative neobank in upoštevali 3 različne kriterije. Na podlagi večkriterijskega odločanja smo ugotovili, da je Revolut najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta zaključek nam omogoča, da posameznikom priporočamo neobanko Revolut kot najprimernejšo neobanko za njihove potrebe po končanem izobraževanju. S celovito uporabo večkriterijskega odločanja in programa Web-HIPRE smo pridobili objektivne rezultate, ki nam omogočajo informirano in racionalno odločanje pri izbiri najboljše banke in neobanke za posameznike po končanem izobraževanju. Naša raziskava prispeva k bolj učinkovitemu procesu odločanja in lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskave na področju večkriterijskega odločanja v bančništvu.
Keywords: banke, večkriterijske metode, izbira, bančništvo, poslovne banke, neobanke, kriteriji, alternative
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 321; Downloads: 39
Full text (1,46 MB)

Abstract: Na trgu je mnogo rešitev za upravljanje odnosov s strankami (angl. Customer relationship management, v nadaljevanju CRM), med katerimi podjetja lahko izbirajo. Ker je odločanje temeljni proces vodstva, je zanj treba imeti kakovostne informacije. Na odločanje pa vpliva mnogo dejavnikov, saj moramo pri izbiri CRM rešitve upoštevati mnogo kriterijev. V magistrski nalogi bomo analizirali CRM rešitve in jim določili kriterije, na osnovi katerih bomo izbirali primerno rešitev. Da bi se ob mnogih kriterijih lažje in hitreje odločali, bomo uporabili večkriterijski odločitveni model. Kriterije smo združili v tri skupine. Izbiro rešitev si bomo pogledali iz tehničnega, vsebinskega in stroškovnega vidika. Na podlagi teh kriterijev bomo v odločitvenem modelu prikazali, katera rešitev je najprimernejša za majhna in srednje velika podjetja. Na začetku magistrskega dela bomo z analizo trendov znanih raziskovalnih hiš izbrali CRM rešitve za kasnejše preučevanje, nato pa s kratko anketo preučili poznavanje pojma CRM v slovenskih podjetjih. Na koncu magistrskega dela bomo skozi kritično analizo izbire CRM rešitve prikazali, kako je možno izgraditi odločitveni model, skozi katerega bomo predstavili tudi rezultate po vidikih. Pogledali bomo pregledno primerjavo rešitev in zaključili delo z lastnim pogledom za izbiro primerne CRM rešitve glede na predhodne analize.
Keywords: CRM rešitve, večkriterijsko odločanje, izbira, kriteriji, DEXi.
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 833; Downloads: 63
Full text (3,61 MB)

Abstract: Doktorska disertacija obravnava problematiko kombiniranja kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev znotraj odločitvenega modela. Poleg cilja razviti ustrezno hibridno metodologijo smo si zastavili cilj uporabe tega pristopa na praktičnem primeru izbora najprimernejših projektov na področju upravljanja sistemov za oskrbo s pitno vodo in tako verificirati in validirati predlagano metodologijo. Za dosego zastavljenih ciljev smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo s področja sistemske teorije in ekspertnih sistemov, večkriterijskega odločanja ter oskrbe s pitno vodo. Seznanili smo se z delom in poslovanjem izvajalca ter s cilji naročnikov. Za izdelavo kakovostnega odločitvenega modela smo se seznanili z izvedbo projektov tehnične in ekonomske optimizacije sistemov za oskrbo s pitno vodo. Rezultat doktorske disertacije je nova, inovativna in v praksi preizkušena hibridna odločitvena metodologija, ki omogoča evalvacijo odločitvenih variant s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev. Metodologija je preizkušena na realnem problemu s področja sistemov za oskrbo s pitno vodo. Med raziskovalnim delom smo potrdili vsa raziskovalna vprašanja. Možno je izdelati novo, v praksi uporabno hibridno metodologijo, ki omogoča združevanje tako kvantitativnih kot kvalitativnih zalog kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Združevanje kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela omogoča ohranjanje izvornih, natančnih kvantitativnih ocen variant ob pretvorbi v manj natančne kvalitativne ocene. Ravno ohranjanje izvornih ocen variant, brez pretvorb, omogoča ohranjanje razlik med variantami, vse do končne ocene. Pri vsakem agregiranem kriteriju tako poleg kvalitativne ocene razpolagamo z intervalno kvantitativno oceno ali obratno, kar omogoča razvrščanje variant znotraj istega kvalitativnega razreda. Odločevalci vidijo prednost predstavljene hibridne metodologije v tem, da lahko pri vsakem kriteriju uporabijo primerno zalogo vrednosti, ki jim najbolj ustreza in jo lažje razumejo. Zaradi kombiniranja kvantitativnih in kvalitativnih zalog vrednosti vidijo prednost v bogatejših končnih analizah, ki pripomorejo k sprejetju boljše odločitve. Nadaljnje delo in raziskave bodo potekali v smeri testiranja in izpopolnjevanja postopkov združevanja kvantitativnih in kvalitativnih kriterijev znotraj istega odločitvenega modela. Postopke želimo uporabiti na čim večjem naboru odločitvenih problemov. Nove ideje in postopke želimo vključiti v izobraževalni proces na različnih stopnjah.
Keywords: hibridna metodologija, večkriterijska odločitvena analiza, kvantitativni kriteriji, kvalitativni kriteriji, upravljanje vodnih virov, tehnična in ekonomska optimizacija sistemov za oskrbo s pitno vodo
Published in DKUM: 05.06.2020; Views: 1686; Downloads: 173
Full text (3,74 MB)