Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo na podlagi virov in literature obravnava položaj Judov v medsebojnem odnosu s kristjani v srednjeveški Evropi ter predstavlja sobivanje Judov, kristjanov in muslimanov pod krščansko vladavino na Iberskem polotoku. Prve naselbine Judov tako v Evropi, kot na Slovenskem najdemo že v času antike, vendar pa so stalne naselbine začele nastajati pozneje, v srednjeveškem obdobju. Judje so se naseljevali ob trgovskih poteh, ki so potekale mimo vseh večjih krajev po Evropi. Za časa naselitve v evropskem prostoru so imeli Judje določene privilegije, ki so se razlikovali od države in vladarja, pri čemer je zmotno mišljenje, da so bili Judje vedno v slabšem položaju v primerjavi kristjani, saj so imeli v mnogokaterem kraju zaščito vladarja, ki je kristjani niso bili deležni. Judje so bili v primerjavi s kristjani bolj izobraženi, mnogo več jih je bilo tudi pismenih, navzven pa niso veliko odstopali, saj je bila sestava njihove družine podobna krščanskim, vendar pa so judovske ženske imele dosti večjo vlogo tako v družini kot pri poslovanju kot krščanske ženske. Judje, ki so v času srednjega veka živeli po evropskih mestih in vaseh se tako niso veliko razlikovali od kristjanov, imeli so le svoja verska prepričanja, obrede in navade, ki so bila drugačna od krščanskih, zaradi česar so na njih mnogokrat gledali z viška in čeprav njihova dejanja niso bila sporna, se je do njih razvilo sovraštvo tako imenovano krščanski antijudaizem, ki ima zametke kasnejšega antisemitizma. Zaradi drugačnosti vere so jih mnogokrat skušali spreobrniti v krščansko vero, če pa so ostali zvesti svoji veri, so jih vladarji izgnali iz svojega ozemlja, kar se je v srednjem veku začelo z izgonom iz Anglije konec 13. stoletja, čemur so sledili izgoni iz drugih evropskih imperijev.
Keywords: Judje, kristjani, muslimani, srednji vek, Evropa, Iberski polotok, krščanski antijudaizem
Published in DKUM: 02.02.2018; Views: 1595; Downloads: 164
Full text (278,98 KB)

Abstract: Medreligijski dialog pomeni prizadevanje za medsebojno spoštovanje, razumevanje, sodelovanje in sožitje različnih verskih skupnosti. Katoliška cerkev je na Drugem vatikanskem koncilu prvič pozitivno spregovorila o pomembnosti dialoga z muslimani ter izpostavila podobnosti krščanskih in muslimanskih verskih resnic, na katerih bi kristjani in muslimani lahko gradili dialog. Tako imenovani teološki dialog, katerega izhodišče predstavljajo skupne oziroma podobne verske resnice, se nikoli ni izkazal za uspešnega. V večini primerov je pripeljal do prepričevanja sogovornika v svoj prav ali celo do spora. Dialog med kristjani in muslimani poteka na medčloveški ravni oziroma na socialnem, ekonomskem in političnem področju življenja. V Sloveniji se o dialogu med katoličani in muslimani ni prav veliko govorilo, dokler Islamska skupnost v Sloveniji ni dobila dovoljenja za graditev muslimanskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani. Sodelovanje med slovensko Katoliško cerkvijo in Islamsko skupnostjo v Sloveniji poteka v obliki raznih srečanj njunih predstavnikov, ki poudarjajo nujnost dialoga in se zavzemajo za medsebojno spoštovanje.
Keywords: medreligijski dialog, kristjani, muslimani, katoličani v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji, verska raznolikost
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1814; Downloads: 269
Full text (1,40 MB)