1. Vojska in ogrožanje okolja : magistrsko deloLovro Ponikvar, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo predstavili ekološko kriminologijo, ekološko kriminaliteto, vojsko, okolje in vojaško kontaminacijo. Gre za multidisciplinarno področje, ki združuje spoznanja različnih družboslovnih ved, zlasti kriminologije, ekologije in prava. Ekološka kriminologija poudarja, da so vojaški posegi v okolje specifični in obsežni, ker gre za posebno obliko onesnaževanja. Na podlagi literature smo predstavili problem okoljske škode ne le v vojnih, temveč tudi v mirnodobnih obdobjih, in sicer skozi različne dejavnosti vojske, ki povzročajo onesnaževanje vseh komponent okolja. Ugotovili smo, da je vojska povzročitelj petih oblik ekološke kriminalitete, da nekatere vojske uvajajo trajnostne prakse na način, ki ne vpliva na vojaško usposabljanje, da je za sanacijo možno uporabiti biološke metode (bioremediacija in fitoremediacija) in da obstajajo načini za trajnostjo upravljanje vojaške kontaminacije, kar je ključnega pomena za zaščito okolja.
Raziskovali smo ali omejevanje onesnaževanja v vojski zmanjšuje usposobljenost vojakov, ali je vojska eden največjih onesnaževalcev okolja in ali so vadišča Slovenske vojske ustrezno locirana glede na okoljske standarde. Na podlagi ugotovitev smo predlagali vključevanje ekoloških kriminologov v prihajajoči izobraževalni sistem Slovenske vojske, ustvarjanje modelov in strategij za upravljanje in monitoring vojaške kontaminacije na podlagi dobrih praks iz tujine ter premestitev določenih vadišč na lokacije, kjer bo vpliv vojaške kontaminacije na okolje manjši.
Keywords: vojska, okolje, onesnaževanje, ekološka kriminologija, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,17 MB) |
2. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristopSilvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, review article Abstract: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Keywords: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
 Link to full text
This document has many files! More... |
3. Varnost v lokalnih skupnostih – multidisciplinarne perspektive2024, scientific monograph Abstract: Pričujoča knjiga o multidisciplinarnih perspektivah varnosti v lokalnih okoljih predstavlja delo raziskovalcev programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij (2019–2024). Knjiga obsega pet delov, in sicer o delu programske skupine ter večdisciplinarnosti in večperspektivnosti varnosti v lokalnih okoljih, urbanih in ruralnih perspektivah varnosti, policijski in redarstveni dejavnosti ter deležnikih na področju zagotavljanja varnosti v lokalnih okoljih, multikulturnosti in odzivanju na varnostna tveganja ter kibernetski varnosti v lokalnih skupnostih. Prispevki obravnavajo naslednje teme: raziskovanje varnosti, nacionalno in človekovo varnost, javno mnenje o varnosti, družbene vezi in solidarnost, ruralno kriminologijo, občutke varnosti, mladoletniško prestopništvo, samozaznavo legitimnosti policistov, uspešnost policije, organizacijo občinskih redarstev in sodelovanje redarstev z drugimi subjekti varnosti, romsko tematiko, vigilantske skupine, kibernetsko varnost in prekrške zoper javni red in mir na internetu.
Keywords: lokalne skupnosti, kriminologija, varnostne vede, Slovenija, raziskava
Published in DKUM: 20.06.2024; Views: 201; Downloads: 33
Full text (15,51 MB)
This document has many files! More... |
4. 25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov2024, other monographs and other completed works Abstract: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Keywords: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Published in DKUM: 11.06.2024; Views: 197; Downloads: 40
Full text (2,64 MB)
This document has many files! More... |
5. |
6. Ekološko-kriminološki vidiki hitre mode : magistrsko deloAjda Potočnik, 2023, master's thesis Abstract: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Keywords: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 575; Downloads: 104
Full text (934,57 KB) |
7. Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Pehlić, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo.
Keywords: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 340; Downloads: 33
Full text (775,76 KB) |
8. 24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov2023, other monographs and other completed works Abstract: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Keywords: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 616; Downloads: 80
Full text (2,96 MB)
This document has many files! More... |
9. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, review article Abstract: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Keywords: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 501; Downloads: 34
Link to file
This document has many files! More... |
10. Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko deloValentina Gorišek, 2022, master's thesis Abstract: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale.
V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Keywords: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 694; Downloads: 57
Full text (2,03 MB) |
