Search the digital library catalog

Abstract: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Keywords: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 135; Downloads: 16
Full text (2,03 MB)

Abstract: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Keywords: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 391; Downloads: 101
Full text (879,55 KB)

Abstract: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Keywords: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Published in DKUM: 15.10.2020; Views: 747; Downloads: 66
Full text (534,25 KB)

Abstract: Kriminologijo so večinoma raziskovali moški, ki so se osredotočali na preučevanje moške kriminalitete, zato je ženska kriminaliteta dolgo ostala prezrta in spregledana. Sprva so kriminaliteto dojemali kot tipično moško vedenje, saj so ženske že od nekdaj veljale za bolj ubogljive, podrejene in posledično tudi manj nevarne. Težko si je predstavljati žensko kot storilko. Pri kaznivih dejanjih žensk gre bolj za ekonomske delikte. Razlogi za kriminaliteto se med spoloma razlikujejo. Ženske zagrešijo kaznivo dejanje predvsem iz razlogov preživetja. Rojene kriminalke so izjemno redke med ženskami prestopnicami. Možnosti kriminalnega vedenja lahko povečuje alkoholizem, travma iz otroštva, posledično tudi depresija, ki lahko vodi v uporabo drog. Ženske so bile skozi čas obravnavane kot manj pomemben subjekt pri raziskovanju kriminalitete. To se izraža tudi v pomanjkanju literature o problematiki kriminalitete žensk. Pomembni premiki na tem področju so se začeli z drugim valom feminizma. Začele so se pojavljati znanstvenice, ki so ostro kritizirale klasično kriminologijo in opozarjale na problem pomanjkanja raziskav glede ženske kriminalitete. Diplomsko delo bo predstavljalo sam pojem feminizma in njegovo vlogo na področju feministične kriminologije in kriminalitete. Predstavljen bo razvoj in prispevek feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pojasnjen bo tudi vidik tradicionalnega kriminološkega pogleda na žensko kriminaliteto, prav tako njegova kritika. Analiziran bo tudi profil ženske obsojenke ter aktualne statistične razmere na področju kriminalitete žensk v Sloveniji.
Keywords: diplomske naloge, feminizem, feministična kriminologija, ženska kriminaliteta
Published in DKUM: 06.07.2020; Views: 926; Downloads: 137
Full text (1012,06 KB)

Abstract: Zdi se, da ljudi še posebej privlačijo pojavi, ki jih ne morejo razložiti. Široko področje psihologije vsebuje uveljavljene discipline, nanjo pa se sklicujejo tudi veje, ki so po naravi ezoterične, nejasne. Videti je, da jim stroka zaradi tega ni naklonjena. Popularna psihologija je eden takšnih konceptov, ki domnevno temelji na psihologiji, med njenimi postopki oziroma metodami pa najdemo hladno branje. Uporabljajo ga nedokazani vedeževalci, mediji, jasnovidci. Stranke obravnavajo tako, da pri njih dosežejo učinek, kot da jih poznajo od nekdaj, da vedo vse o njih. To izpeljejo s pomočjo Barnumovih trditev, ki jih pojasnjuje Barnumov učinek. Poleg njih se zanašajo na opazovanje (toplo branje) in morebitno predhodno raziskovanje stranke in njenega življenja (vroče branje). Mojstri so tudi spretni retoriki. Metode, ki jih uporabljajo med branjem, so prefinjene in se med seboj prepletajo. Nekateri avtorji so za boljše razumevanje področja predstavili tudi razširjeni model strategij hladnega branja. Cilj mojstra hladnega branja je, da med postopkom, ki lahko poteka v tišini (tudi na daljavo) ali besedno, od stranke neopazno pridobi čim več informacij. Te nato preoblikuje in predstavi kot ugotovitev ali napoved. Zanaša se na predpostavko, da se ljudje v določenih časovnih obdobjih življenja soočajo s težavami iste vrste, in podobne domneve. Ker je hladno branje lahko tudi uspešno, nas je zanimalo, zakaj in kdaj. Nekateri avtorji navajajo, da se ponuja kot alternativa terapevtski obravnavi. Vprašali smo se, ali ga lahko uporabimo v kriminologiji. Kot navajajo nekateri viri, naklonjeni hladnemu branju, so podobne metode že v uporabi pri uslužbencih policije, ko zaslišujejo osumljence ali izdelujejo profil storilca kaznivega dejanja. Kritični avtorji pa ponujajo empirične dokaze, da hladno branje s svojim delovanjem bistveno ne pripomore k reševanju težjih zločinov.
Keywords: diplomske naloge, hladno branje, parapsihologija, tehnika hladnega branja, Stock Spiel, Barnumove trditve, Forerjev učinek, kriminologija
Published in DKUM: 21.04.2020; Views: 924; Downloads: 115
Full text (624,99 KB)