Search the digital library catalog

Abstract: Kriminologija se je od začetkov v klasicizmu ter pozitivizmu razvila v vedo, ki uporablja, se povezuje in izhaja iz drugih ved ter se opira na spoznanja le-teh, da preuči pojav kriminalitete, nakar svoja spoznanja povezuje v teorije. Te so v magistrskem delu preučene in prenesene na področje ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta zajema vso kriminaliteto zoper okolje v vseh oblikah. Pojavnih oblik te vrste kriminalitete je zelo veliko, med seboj pa se lahko zelo razlikujejo. Zato je potrebno vsako obliko te kriminalitete vzeti kot svojo in ne le del celote, ki ima preprosto in celovito rešitev. Magistrsko delo nudi sistematičen vpogled v prenos spoznanj kriminologije na področje ekološke kriminalitete. Spremembe, ki so nujne za zaustavitev navala ekološkega kriminala in preprečitev nadaljnje škode naravi vključujejo povečanje pozornosti namenjene tej temi, tako na akademskem in profesionalnem področju kot tudi v vsakdanu, ureditev in uskladitev zakonodaje, ki ščiti naravo, povezovanje in sodelovanje vseh akterjev, ki so zadolženi za naravo, ter integracijo teh akterjev v misli ljudi. Kaznovanje ekološke kriminalitete je trenutno neučinkovito, saj so kazni smešno nizke, odkrivanje in pregon storilcev pa izjemno težak in zapleten. Potrebno je torej zaostriti kazni, preložiti breme restitucije na pleča povzročiteljev te škode in posvetiti več pozornosti iskanju novih, bolj učinkovitih načinov odkrivanja in preganjana storilcev ekološke kriminalitete. Ne nazadnje pa moramo ljudje sami spremeniti naš način življenja in družbeno ustrojenost, da bomo kot vrsta bolj prijazni naravi in bomo postali njeni varuhi, ne njeni uničevalci.
Keywords: magistrska dela, ekološka kriminaliteta, kriminologija, kriminološke teorije
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1422; Downloads: 212
Full text (990,85 KB)

Abstract: Fenomen množičnih morilcev je razmeroma nov pojav, v katerem ena oseba, tj. morilec, v relativno kratkem času ubije večje število ljudi. Svetovno javnost pretresajo predvsem primeri množičnih morilcev, ki streljajo v javnosti na trenutne mimoidoče. Vendar pa pod pojem množičnih morilcev ne uvrščamo samo te morilce, temveč tudi vse ostale, ki ustrezajo navedeni definiciji. Vendar pa pri tem ne obravnavamo dejanj terorizma, genocida in podobnih kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo, saj ti zaradi svoje narave zahtevajo samostojno obravnavo. To diplomsko delo obravnava samo tiste množične morilce, pri katerih civilist ubije druge civiliste. Glede na specifične lastnosti razvrščamo množične morilce v pet temeljnih skupin: uničevalec družine, psevdo-komando, nezadovoljni uslužbenec, privrženci in t. i. "set-and-run" morilci. Vendar pa imajo tudi ti tipi nekatere skupne lastnosti, zaradi katerih govorimo o množičnih morilcih kot posebni kategoriji morilcev. Tako bomo v tem diplomskem delu skušali ugotoviti tako skupne kot specifične lastnosti posameznih tipov. Za boljše razumevanje dejanj množičnih morilcev moramo tudi poiskati motive za njihova dejanja, saj ne morijo brez razloga, kot večina ljudi zmotno misli. Med motivi je najpogostejši motiv maščevanje zoper določene posameznike ali družbo na splošno, ker so ti po mnenju posameznika krivi za njihovo nesrečo. Drug najpogostejši motiv je zvestoba, pri katerem morilec svoje žrtve ubije iz sprevržene ljubezni in zaščite pred bolečino. Vendar pa je v določenih primerih točne motive zelo težko ugotoviti. Zato si za boljše razumevanje in temeljito razlago dejanj množičnih morilcev pomagamo tudi z različnimi kriminološkimi teorijami o vzrokih ekstremnega nasilja, ki še dodatno osvetlijo problem množičnih umorov. Teorije pa so koristne tudi zato, ker lahko z njimi poiščemo morebitne rešitve za preprečevanje množičnih umorov, kar je izredno težavno, saj so množični morilci nepredvidljivi. Čeprav lahko pri nekaterih opazimo nekatere opozorilne znake, so pri večini težko opazni. Če pa jih ljudje že opazijo, jih zlahka prezrejo, saj jih ne jemljejo resno.
Keywords: umori, množični morilci, pokoli na šolah, motivi, kriminološke teorije, vzroki nasilja, preprečevanje množičnih umorov
Published in DKUM: 14.06.2011; Views: 3346; Downloads: 538
Full text (1,39 MB)

Keywords: migracije, priseljenci, tujci, kriminaliteta, kriminološke teorije, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.05.2011; Views: 2556; Downloads: 214
Full text (917,32 KB)