| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 529
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Situacijska prevencija nezakonite trgovine z električnimi in elektronskimi odpadki
Andreja Rožnik, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Termin električni in elektronski odpadek oziroma e-odpadek opisuje stvari/izdelke, ki v celoti predstavljajo opremo električnega ali elektronskega izvora, ali pa izdelek vsebuje zgolj en del električnega, ali elektronskega izvora, ki ga lastnik zavrže kot odpadek, brez namere po nadaljnji uporabi. Zaradi hitrega razvoja industrije in informacijske tehnologije ter čedalje večje potrošnje, so e-odpadki postali eden izmed najhitreje rastočih tokov odpadkov. E-odpadki vsebujejo tako vredne elemente (npr. zlato, platina, srebro) kot strupene elemente (npr. kadmij, živo srebro in krom), zato je njihovo razstavljanje in recikliranje na okolju varen način drago. Raziskovalci so ugotovili, da je več kot 80 odstotkov vseh zavrženih e-odpadkov nezakonito poslanih iz razvitih držav v države v razvoju, kjer e-odpadke nezakonito razstavijo delavci v neformalnem sektorju. Slednji z namenom zaslužka od prodaje vrednih elementov, ki jih pridobijo z neustreznim razstavljanjem e-odpadkov, onesnažujejo okolje ter ogrožajo zdravje sebe in drugih ljudi. Razvite države so z namenom preprečevanja nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov v države v razvoju, zaostrile zakonodajo, vendar ni bilo večjega učinka. Z namenom raziskovanja problematike nezakonitega trgovanja in pošiljanja e-odpadkov smo preučili in predlagali uporabo ukrepov Clarkovega modela situacijskega preprečevanja kriminalitete, s katerimi bi zniževali nezakonito trgovanje z e-odpadki. Situacijska prevencija raziskuje možnosti za zniževanje priložnosti za storitev posamezne vrste kaznivega dejanja z večanjem tveganja za storitev kaznivega dejanja in hkrati z zniževanjem nagrad. V doktorski disertaciji smo v teoretičnem delu predstavili področje e-odpadkov (terminologija, sestava, zdravstveni in okoljski ter družbeni vplivi e-odpadkov, mednarodna in nacionalna pravna ureditev ter dosedanje ugotovitve) in teorijo situacijskega preprečevanja kriminalitete (pomen, ukrepi in dosedanje ugotovitve). V praktičnem delu smo z uporabo mešanih metod naredili: 1) študijo zaznanih primerov čezmejnih (ne)zakonitih pošiljk e-odpadkov, 2) analizo kaznovalne politike na področju e-odpadkov v Sloveniji, 3) analizo statističnih podatkov ter 4) opravili delno strukturirane intervjuje z različnimi predstavniki (to so: uradni organi, nosilci shem za ravnanje z e-odpadki ter "free riderji" in posamezniki, ki se nezakonito ukvarjajo z razstavljanjem e-odpadkov). »Free riderje« smo povprašali o njihovem ravnanju z e-odpadki, saj ti nimajo podpisane pogodbe za ravnanje z e-odpadki z enim od nosilcev shem za ravnanje z e-odpadki ter predstavljajo sivi trg. Rezultati intervjujev so pokazali, da je v Sloveniji nezakonito trgovanje in pošiljanje e-odpadkov v druge države malo verjetno. Izpostavljena je bila problematika odvzemanje vrednih kovin iz e-odpadkov, ki jih posamezniki prodajo slovenskim podjetjem, katera odkupujejo tovrstne kovine. »Free riderji« so podali zelo površinske odzive in odgovorili, da ustrezno ravnajo z e-odpadki. Kaznovalna politika na področju e-odpadkov je zelo redka. Namreč težko je dokazljiva neposredna onesnaženost okolja ali resno ogrožanje človekovega zdravja, ki neposredno izvira iz neustreznega ravnanja z e-odpadkom ali z nezakonitim pošiljanjem e-odpadkov. Ugotovitve iz praktičnega dela so bile podlaga za prilagajanje ukrepov situacijskega preprečevanja kriminalitete. Za slovenski prostor so uporabni ukrepi: ozaveščanje potrošnikov, redno izvajanje nadzora nad akterji, ki ravnajo z e-odpadki, izobraževanje kadra državnih organov, zagotovitev ustrezno varovanih prostorov za zbiranje in skladiščenje e-odpadkov, poenotenje uradnih evidenc prijavljenih proizvajalcev e-opreme, znižanje cene in večja dostopnost nadomestnih delov za nedelujočo/pokvarjeno e-opremo, znižanje odkupne vrednosti za vredne kovine iz e-odpadkov z namenom odvračanja nezakonitega razstavljanja e-odpadkov.
Keywords: električni odpadki, elektronski odpadki, e-odpadki, nezakonito trgovanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, situacijsko preprečevanje, situacijski preventivni ukrepi, doktorske disertacije
Published: 20.01.2021; Views: 48; Downloads: 17
.pdf Full text (4,66 MB)

2.
Občutki ogrožanj v občini Beltinci
Leonida Zver, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Svet v zadnjem času ogroža vse več nevarnosti, ki so vse bolj moteče ne glede na področja, kjer se pojavljajo. Raziskovalci so že v preteklosti proučevali, kaj najbolj vpliva na občutke ogrožanj in posledično strah zaradi kriminalitete pri ljudeh. Kljub nevarnostim, ki nam pretijo, je pomembno, da se posamezniki v domačem kraju počutijo varno, saj le tako lahko mirno in spokojno živijo. Zato je policija v začetku 21. stoletja začela spodbujati model policijskega dela v skupnosti, kjer so v ospredju odnosi prebivalcev z delom policije. Ideja za diplomsko nalogo je nastala zaradi zanimanja o občutkih ogrožanj med občani občine Beltinci. Tudi jaz prihajam iz te občine, zato me je zanimalo, kako varno se počutijo občani – moja družina, prijatelji, znanci in drugi. Ob tem smo preverili, ali anketirani zaupajo ljudem v soseski, imajo tam prijatelje, na katere se lahko zanesejo, in ali srečajo veliko znancev, ko gredo na sprehod ali v trgovino. Opravili smo raziskavo z metodo anketiranja med prebivalci občine Beltinci. Ugotovili smo, da se prebivalci občine Beltinci v svojem domačem okolju počutijo varno. Bolj varno se počutijo moški kot ženske in tudi mlajši se počutijo bolj varno kot starejši. Večina anketiranih zaupa ljudem iz soseske in ima tam prijatelje, na katere se lahko zanese. Od vseh kaznivih dejanj jih najbolj vznemirja viktimizacija zaradi vloma, najmanj pa goljufija. Za večjo varnost občanov bi lahko poskrbeli z izboljšano ulično razsvetljavo in delavnicami, kjer bi občane seznanjali s problematiko in delom policije. V šolah in vrtcih bi poleg projektov o cestni problematiki in drogah lahko začeli uvajati še projekte, kjer bi jim predstavili manj znana kazniva dejanja in načine, kako se jim lahko izognemo, kako se pred njimi ubranimo, pomagamo žrtvi ali kako odpravimo posledice takega dejanja.
Keywords: diplomske naloge, kriminaliteta, občutki ogrožanj, strah pred kriminaliteto, lokalna skupnost, Beltinci
Published: 29.11.2020; Views: 64; Downloads: 44
.pdf Full text (808,06 KB)

3.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Keywords: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Published: 03.11.2020; Views: 77; Downloads: 18
.pdf Full text (544,85 KB)

4.
Forenzična analitika
Uroš Lesjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo. V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona. Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Keywords: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Published: 22.10.2020; Views: 125; Downloads: 41
.pdf Full text (755,25 KB)

5.
Vpliv osebnosti na razvoj odvisnosti od drog in deviantnega vedenja
Edvard Francelj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je nastalo kot rezultat poskusa raziskave pomembnejše strokovne literature na tem področju in širši javnosti predstaviti ter prikazati vlogo osebnosti pri nastanku odvisnosti od drog in kriminalitete, ki se pogosto prepleta z odvisnostjo. Da bi prišli do ciljev našega diplomskega dela, smo se lotili preučevanja tuje in domače literature s področja drog, osebnosti in kriminalitete. Predvsem smo se usmerili na vrste drog, odvisnost od drog, osebnost, ki je bila razdeljena na osebnostne lastnosti, motnje osebnosti in dimenzije osebnosti. Na koncu je bila na kratko opisana in s študijami prikazana klinična slika odvisnikov in njihov odraz v kriminaliteti. V diplomskem delu je bilo na podlagi dokazov odgovorjeno na več hipotez in raziskovalnih vprašanj. Med drugim je bilo ugotovljeno, da nekatere osebnostne lastnosti lahko povzročajo nagnjenost k zlorabi drog in odvisnosti. Pri napovedovanju morebitne odvisnosti od drog literatura prikazuje pomembnost upoštevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj odvisnosti, in ne samo psiholoških. Odvisniki so najpogosteje nevrotični ljudje z različnimi duševnimi in osebnostnimi motnjami. Te se pojavljajo tako pred nastankom odvisnosti kot tudi kasneje. Droge pa pripomorejo k nastanku teh motenj še posebej, ko je govora o ljudeh, katerih osebnost se še razvija. Kriminaliteta, ki jo izvajajo odvisniki od drog, je pogosto storjena z namenom pridobitve finančnih sredstev za nakup droge zaradi pojava abstinenčnih simptomov ali pa zaradi preprečitve pojava le-teh. Dogajajo pa se kazniva dejanja tudi zaradi samega farmakološkega učinka na centralni živčni sistem.
Keywords: diplomske naloge, osebnost, odvisnost, droge, kriminaliteta
Published: 22.09.2020; Views: 74; Downloads: 52
.pdf Full text (835,61 KB)

6.
Vloga mladinskih vzgojnih programov pri omejevanju mladoletniške kriminalitete
David Paulič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Mladoletniška kriminaliteta in njeno omejevanje predstavlja pomembno področje dela številnim institucijam, tako državnim kot nevladnim. Mladi predstavljajo posebno tarčno skupino omejevanja kriminalitete, ki se ji v zadnjem času posveča čedalje več pozornosti. Temeljni dokument predstavlja Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (»RePZK«, 2006). Že v tem dokumentu je zapisano sodelovanje oblasti z nevladnimi organizacijami. Natančneje je omejevanje mladoletniške kriminalitete opisano v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023 (»ReNPPZK19–23«, 2019) ter Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (»ZJIMS«, 2010). V Republiki Sloveniji obstaja veliko različnih mladinskih (vzgojnih) organizacij, ki z udeleženci izvajajo najrazličnejše programe. Glavni cilj vzgojnega programa je ustvarjati okolje, v katerem se lahko vsak mladostnik razvije v avtonomnega posameznika, kar mu omogoča normalno vključevanje v družbo. Odklonsko ravnanje pri mladostnikih je lahko prvi indikator za razvoj v družbeno nezaželeno smer. Veliko programov je namenjenih tudi omejevanju kriminalitete. V raziskavo je bilo zajetih 10 različnih organizacij, ki delujejo na območju Ljubljane. Vsebinsko so bile razdeljene v 4 skupine. Te so bile: verske, športne, kulturno-izobraževalne in skavtske. V teh organizacijah so bili udeležencem razdeljeni vprašalniki, s katerimi je bilo merjeno zadovoljstvo s programom, drugi dejavniki tveganja med mladimi, udeleževanje programa ter delinkventnost mladih. V raziskavi smo ugotovili, da med skupinami ni statistično značilnih razlik v delinkventnem vedenju njihovih članov v zadnjih 12 mesecih. Med posameznimi organizacijami pa te razlike so, in sicer med organizacijama Mladi zmaji in Društvom sokolske mladine. V raziskavi ni bilo mogoče potrditi, da višja ocena mladinskega programa s strani udeležencev prinaša boljše rezultate pri omejevanju mladoletniške kriminalitete, da so mladostniki, ki se pogosteje udeležujejo srečanj, manj delinkventni, in da so mladostniki, ki so v program vključeni dalj časa, manj delinkventni.
Keywords: diplomske naloge, mladoletniška kriminaliteta, mladinske organizacije, omejevanje kriminalitete
Published: 11.09.2020; Views: 140; Downloads: 20
.pdf Full text (813,44 KB)

7.
Blockchain kot oblika varovanja pred kriminaliteto zoper kulturno dediščino
Vid Markež, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z vzponom teroristične skupine ISIS na bližnjem vzhodu, se je razširil problem uničevanja, plenjenja in ilegalne trgovine s predmeti kulturne dediščine. Zaradi lahko dostopnih arheoloških najdišč in lahke odstranitve predmetov iz kulturno bogatih območji ter zaradi letalskih napadov na naftno infrastrukturo, je ISIS svojo odvisnost in vključenost v trg s starinami, še povečal. Skupina je sprva svoje trgovanje vzdrževala preko družbenih omrežij, z razvojem visoko napredne tehnologije pa so se njihove dejavnosti pomaknile na temni splet, kjer so transakcije s pomočjo kriptovalut anonimne in neizsledljive. S kvalitativno deskriptivno metodo analize pisnih virov smo pregledali domačo in tujo literaturo ter zakonodajo, s pomočjo katere smo oblikovali teoretična izhodišča. Proučili in analizirali smo kriminaliteto zoper kulturno dediščino na Bližnjem vzhodu, ki predstavlja problem od sirske državljanske vojne leta 2011. Prišli smo do zaključkov, da se je večina nelegalnih aktivnosti terorističnih skupin pomaknila na temni splet, kjer problem pri preiskovanju predstavlja predvsem anonimnost transakcij in kibernetskih dejavnosti, ki pripomore k lažji izmenjavi sredstev. ISIS-ovo plenjenje in trgovanje s predmeti kulturne dediščine sta se iz oportunističnih dejanj razvila v organizirano transnacionalno kriminaliteto za financiranje terorističnih dejavnosti, kar dokazuje tudi ustanovitev posebne službe za nadziranje antikvitet, znotraj nje pa tudi poseben oddelek za nadzor izkopavanja ropanja in prodaje predmetov kulturne dediščine. S pomočjo primerjalne metode smo analizirali tri različne pristope k varovanju kulturne dediščine, forenzično arheometrijo, označevanje predmetov z DNA in tehnologijo Blockchain. Pristope k varovanju smo interpretirali kot dobre, sprejemljive ali slabe. Ker Blockchain tehnologija ponuja možnost oblikovanja omrežja, kjer se transakcije in prenosi varno beležijo v porazdeljeni knjigi, jo smatramo kot trenutno najboljši pristop k varovanju kulturne dediščine, zato je nujno, da umetniška skupnost sprejme Blockchain kot nov sistem beleženja izvornosti starin, da bi odpravila trenutno nestabilnost dokumentacije ali provenience, ki jo je mogoče izgubiti ali uničiti.
Keywords: diplomske naloge, kulturna dediščina, kriminaliteta, varovanje, Blockchain, ISIS
Published: 10.09.2020; Views: 96; Downloads: 35
.pdf Full text (867,41 KB)

8.
Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana
Debora Nikić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni.
Keywords: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija
Published: 01.09.2020; Views: 94; Downloads: 43
.pdf Full text (1,01 MB)

9.
Kriminaliteta in policijsko delo v skupnosti v občini Kamnik
Zala Gujtman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo predstavlja primerjavo ruralnega in urbanega okolja ter razlike in posebnosti opravljanja policijskega dela na enem in drugem območju. Policijsko delo v skupnosti iz leta v leto dobiva več pozornosti. Usmerjeno je v skupno reševanje problemov, v katerega so vključene, poleg policije, tudi razne organizacije, občina, lokalna skupnost in tako dalje. Prebivalci so prav tako pomemben del zagotavljanja varnosti, saj s svojim mnenjem in sodelovanjem pripomorejo k zmanjšanju možnosti nastanka kaznivih dejanj. Policija se v ruralnih in urbanih okoljih sooča z različnimi problemi in kriminaliteto. V zaključnem delu smo se osredotočili na kazniva dejanja, povezana z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kazniva dejanja zoper premoženje, kmetijstvo ter kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ugotovili smo, da je pomembno, da se policisti in prebivalci počutijo varne v kraju, kjer živijo. Težavnosti obvladovanja kaznivih dejanj pa se razlikujejo glede na območje. Ljudem vzbuja strah nered v okolju in slab družbeni nadzor. Poleg preučevanja policijskega dela v ruralnem in urbanem okolju, smo pozornost posvetili tudi stopnji kriminalitete v občini Kamnik ter jo primerjali z mestno občino Ljubljano. Ugotovili smo, da se je stopnja kriminalitete tako v občini Kamnik, kot v mestni občini Ljubljana zmanjšala v letih 2013 do 2018. Kot možnost izboljšave trenutnega stanja predlagamo redna in prilagojena izobraževanja za policiste. Prav tako je pomembno, da so prebivalci ozaveščeni, kakšne naloge opravlja policija in kako lahko posamezniki prispevajo k varnosti soseske, kjer živijo. Omenjeno je še posebej pomembno za ruralna okolja, saj v teh območjih prihaja do večje neozaveščenosti o pomoči policije in drugih organizacij. Pozitiven prispevek k izboljšanju policijskega dela pa podajo tudi razne novo nastale študije, ki pomagajo prenesti teorijo predlogov v prakso.
Keywords: diplomske naloge, policijsko delo v skupnosti, ruralno in urbano okolje, kriminaliteta, Kamnik
Published: 15.07.2020; Views: 257; Downloads: 122
.pdf Full text (822,79 KB)

10.
Ruralna kriminologija
Blaž Sever, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo vprašanje, kakšne so podobnosti in razlike med kriminologijo v ruralnih in urbanih okoljih. Najprej smo definirali pojme, povezane s kriminologijo in kriminaliteto, ter ugotavljali, kakšne so povezave med kriminaliteto na podeželju in v mestih. Zanimale so nas oblike nasilja, ki se dogajajo na teh območjih, zakaj do njih prihaja in predvsem, kakšna je varnost. Nato smo prikazali, kako se s problemi kriminalitete ukvarjajo na različnih koncih sveta ter dodali primere izvedenih kriminoloških raziskav na obravnavanih območjih. Kasneje nas je zanimal nadzor in vloga varnostnih institucij pri preprečevanju kriminalitete, posebej še policijska dejavnost in kako je poskrbljeno za varnost ljudi in premoženja.
Keywords: diplomske naloge, kriminologija, ruralno okolje, kriminaliteta, varnostni ukrepi
Published: 08.07.2020; Views: 226; Downloads: 40
.pdf Full text (596,98 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica