1. Sodelovanje slovenske obveščevalno varnostne agencije in kriminalistične policije na področju organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiha Radovančević, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava sodelovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Generalne policijske uprave, natančneje Uprave kriminalistične policije (GPU UKP), na področju preiskovanja organizirane kriminalitete. V teoretičnem delu naloge je predstavljeno delovanje obeh institucij, njuna vloga pri zagotavljanju nacionalne varnosti RS ter pravni okvir, ki ureja njuno sodelovanje. Poseben poudarek je namenjen zakonodaji, ki ureja izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter vprašanju dokaznih standardov, ki so ključni za uspešnost kazenskih postopkov. Poleg tega je podrobno opredeljen pojem organizirane kriminalitete in glavna področja, na katerih obe instituciji sodelujeta pri njenem preiskovanju.
V empiričnem delu naloge je bilo na podlagi dveh intervjujev z višje rangiranimi uslužbenci slovenske policije analizirano dejansko sodelovanje med SOVA in GPU UKP. Intervjuji so pokazali, da je sodelovanje na področju organizirane kriminalitete učinkovito in profesionalno, kar prispeva k uspešnosti preiskav in kazenskih postopkov. Kljub visokemu nivoju sodelovanja pa ugotovitve nakazujejo, da obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšave, zlasti na področju še tesnejše koordinacije in izmenjave informacij.
Diplomsko delo tako ponuja vpogled v pravni in praktični vidik sodelovanja med ključnima institucijama pri preiskovanju organizirane kriminalitete ter podaja predloge za izboljšanje praks, ki bi lahko prispevale k še uspešnejšemu boju proti tej obliki kriminala. Analiza ugotovitev prispeva k razumevanju dinamike medinstitucionalnih odnosov ter odpira priložnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Zaključki naloge lahko služijo tudi kot osnova za oblikovanje smernic, namenjenih izboljšanju sodelovanja v širšem kontekstu.
Keywords: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA), kriminalistična policija, organizirana kriminaliteta, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.12.2024; Views: 0; Downloads: 93
 Full text (862,68 KB) |
2. Etika v Oddelku za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave LjubljanaJure Rus, Tanja Repnik, Damjan Žgajner, Vinko Gorenak, 2007, published scientific conference contribution Keywords: policija, policijsko delo, policisti, kriminalistična policija, kriminalisti, etika, integriteta
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 160; Downloads: 9
Full text (834,47 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJože Klobasa, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Keywords: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Published in DKUM: 01.03.2023; Views: 741; Downloads: 156
Full text (772,92 KB) |
9. Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov : magistrsko deloMarja Žnidarko, 2015, master's thesis Abstract: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine.
V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Keywords: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 21.04.2015; Views: 1818; Downloads: 347
Full text (1,72 MB) |
10. OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICEMateja Maksimovič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca.
Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev.
Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Keywords: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Published in DKUM: 03.11.2014; Views: 4150; Downloads: 876
Full text (882,56 KB) |
