1. Razvijanje kriminalističnega mišljenja med kriminalisti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnej Balantič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Mišljenje je kognitivni proces, ki vključuje analizo, sintezo in reševanje problemov, odločanje in kritično vrednotenje, ki posameznikom omogoča, da upravljajo z miselnimi predstavami. Mišljenje je ključnega pomena, saj je temelj intelektualnih prizadevanj in posameznikom omogoča premagovanje izzivov ter sprejemanje odločitev. Je proces iskanja pomena v različnih situacijah, od reševanja problemov v poklicnem življenju do osebnega razmišljanja in filozofskega raziskovanja. V diplomskem delu je bil naš cilj ugotoviti, kaj je kriminalistično mišljenje in kako ga razvijati. To smo ugotavljali s prebiranjem strokovne literature ter analizo ugotovitev raziskav, ki to strokovno temo proučujejo. Ko raziskujemo kriminalistično mišljenje, naletimo na izziv, kako razmišljati kriminalistično in kdo lahko razmišlja kriminalistično? Kriminalistično mišljenje ima veliko lastnosti drugih vrst mišljenja, kot so logično mišljenje, sklepanje, kreativno mišljenje, to pa nas postavi pred vprašanje, kako se kriminalistično mišljenje razlikuje od ostalih vrst mišljenja. Kriminalistično mišljenje je način razmišljanja, ki se uporablja pri preiskovanju kaznivih dejanj in razumevanju kriminalnih dejanj. Gre za specifičen pristop k analizi kaznivih dejanj, ki vključuje razumevanje motivov, vzorcev vedenja, psihološkega profila storilcev in različnih okoliščin, ki vodijo do razumevanja, zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Kriminalistično mišljenje je potrebno raziskovati, saj s tem bolje razumemo, kaj kriminalistično mišljenje je in kako se razvija. Raziskave, ki to spremljajo in raziskujejo pa pomagajo kriminalistom pri njihovi karieri. Skozi nalogo smo ugotovili, da so za razvijanje kriminalističnega mišljenja pomembna zlata vprašanja kriminalistike, pogled na situacijo z več zornih kotov, pozornost na detajle, razčlenjanje problemov in uporaba kritičnega mišljenja, temeljita analiza primerov in želja po učenju novih tehnik in metod. V prihodnosti bi bilo potrebno raziskovati razlike med svojstvenimi, raznovrstnimi razmišljanji kriminalistov in kako to vpliva na proces reševanja kriminalističnih problemov. Seveda to predstavlja mnoge izzive, saj mišljenja kot takega ne moremo objektivno izmeriti.
Keywords: kriminalisti, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
 Full text (627,41 KB) |
2. Vpliv dela kriminalista na njegovo psihološko stanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Vihtelič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Delo kriminalista je eden izmed najzahtevnejših in najbolj stresnih poklicev, saj vključuje soočanje z nasiljem, tragičnimi dogodki in nepredvidljivimi situacijami, ki lahko močno obremenijo psihološko stanje posameznika. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv dela kriminalista na njegovo duševno zdravje ter identificirati ključne dejavnike stresa in strategije spoprijemanja z njim. Pregled raziskav je pokazal, da so glavni viri stresa soočanje s travmatičnimi dogodki, kronična preobremenjenost, slabi delovni pogoji in nepredvidljivost delovnega okolja. Ti dejavniki povečujejo tveganje za izgorelost, anksioznost in razvoj posttravmatske stresne motnje. Bistvene so ustrezne strategije obvladovanja stresa, kot so kognitivno-vedenjske tehnike, sproščanje in psihološka podpora. Pomembno vlogo pri zmanjševanju stresa igra tudi delovna organizacija, ki lahko s prilagodljivimi pogoji, podporo nadrejenih in ozaveščanjem o duševnem zdravju izboljša delovno okolje kriminalistov. Ugotovitve kažejo, da daljša delovna doba povečuje tveganje za psihološke posledice, medtem ko individualna odpornost, čustvena inteligenca in organizacijska podpora pomembno pripomorejo k boljšemu obvladovanju stresa. Naloga izpostavlja nujnost preventivnih ukrepov, kot so redna usposabljanja, zgodnje intervencije in krepitev kulture, ki spodbuja iskanje pomoči, s ciljem izboljšati duševno zdravje kriminalistov in njihovo delovno učinkovitost.
Keywords: kriminalisti, psihološko stanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 76
Full text (660,60 KB) |
3. |
4. Etika v Oddelku za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave LjubljanaJure Rus, Tanja Repnik, Damjan Žgajner, Vinko Gorenak, 2007, published scientific conference contribution Keywords: policija, policijsko delo, policisti, kriminalistična policija, kriminalisti, etika, integriteta
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 160; Downloads: 10
Full text (834,47 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko deloDejan Šučur, 2023, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Keywords: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2023; Views: 643; Downloads: 143
Full text (6,01 MB) |
