1. Hudodelske združbe : magistrsko deloAnja Bošnik, 2024, master's thesis Abstract: Hudodelska združba predstavlja najhujšo obliko udeležbe več ljudi pri izvrševanju kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) uporablja splošen izraz združba in ne opredeljuje različnih modalitet hudodelskih združb. Hudodelska združba se v KZ-1 pojavlja v splošnem delu KZ-1, in sicer v 41. členu, kjer je opredeljena odgovornost članov in vodij hudodelskih družb. Izraz se pojavi tudi pri številnih kaznivih dejanjih (npr. kaznivo dejanje terorizma po šestem odstavku 108. člena KZ-1; trgovine z ljudmi po petem odstavku 113. člena KZ-1), kjer izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi predstavlja kvalifikatorni element glede na temeljno obliko kaznivega dejanja. Na zadnje je v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, v 294. člen uvrščeno kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, ki določa kaznivost ustanovitve in vodenja hudodelske združbe kot tudi samo sodelovanje v hudodelski združbi. Hudodelsko združbo opredelimo kot skupino najmanj treh oseb, med katerimi obstaja dogovor o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, pri čemer mora pri vsakem posamezniku obstajati zavest in volja glede skupnega delovanja ter naklep glede kaznivih dejanj, ki jih nameravajo skupaj izvršiti. Zakonsko dikcijo pa dopolnjuje tudi sodna praksa. Temeljna inkriminacija je ustanavljanje hudodelskih združb in članstvo v njih. Tako KZ-1 v 294. členu vsebuje kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj treh let ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let. Drugi odstavek pa je namenjen ustanovitelju oziroma vodji hudodelske združbe, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. V tretjem odstavku 294. člena je vsebovan institut skesanca, s katerim zakonodajalec spodbuja storilca kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, da prepreči nadaljnje opravljanje kaznivih dejanj ali razkrije podatke, pomembne za preiskavo ali dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja, opredeljena v KZ-1, vsebujejo kvalificirano obliko izvršitve, ki je podana, če je kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi. Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da posameznik odgovarja za tako kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Drugi odstavek 41. člena KZ-1 pa ureja posebno obliko sodelovanja pri kaznivem dejanju. Kazenska odgovornost je v demokratičnemu sistemu individualna in utemeljena na krivdi vsakega posameznika. Hudodelska združba v kazenskem pravu tako ne nastopa kot celota, pač pa nastopata v kazenski zakonodaji dve enoti, organizator hudodelske združbe in član hudodelske združbe. Ključno se je opredeliti tudi do pravne podlage za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je ravno premoženjska korist eden izmed glavnih motivatorjev hudodelskih združb. Hudodelska združba ni pravna oseba, zato odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi ne moremo podvreči določbi o odvzemu po 77. členu KZ-1. KZ-1 zato vsebuje določbo 77.a člena, ki omogoča odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi.
Keywords: kaznivo dejanje, organiziran kriminal, hudodelstvo, združevanje, protipravnost, vodja, člani, posredno storilstvo, hudodelska združba
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 32
 Full text (3,04 MB) |
2. Vloga računovodij pri preprečevanju pranja denarjaAnja Leskovar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo računovodij pri preprečevanju pranja denarja v Sloveniji. Pranje denarja je globalni problem, ki ogroža finančne sisteme in gospodarsko stabilnost. Računovodje so ključni akterji v finančnem sektorju in imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju nezakonitih dejavnosti, povezanih s pranjem denarja. Temeljni problem, ki ga raziskuje diplomska naloga, je ugotavljanje, kako dobro so Slovenski računovodje seznanjeni s svojo zakonsko vlogo pri preprečevanju pranja denarja ter katere metode in prakse uporabljajo pri svojem delu za preprečevanje teh dejanj. Poleg tega raziskava preučuje izzive in ovire, s katerimi se soočajo računovodje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: Preprečevanje pranja denarja, vloga računovodij, zakonodaja o pranju denarja, metode in prakse računovodij, finančni kriminal, Slovenija.
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,24 MB) |
3. Kibernetski terorizem in njegove implikacije za Evropsko unijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPeter Smrekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu so raziskani pomen in vpliv kibernetskega terorizma na družbo. V prvem poglavju so opredeljenicilji in namen naloge, ki so bili ugotoviti kako kibernetski terorizem, kibernetska kriminaliteta in kibernetska vojna delujejo in kaj so njihovi motivi.
V drugem delu so opredeljeni kibernetski kriminal, kibernetsko vojno in kibernetski terorizem kot različni pojmi in s tem tudi postavljen definicijski okvir za nadaljno raziskovanje vsakega posebej. Ker je naslov naloge osredotočen na kibernetski terorizem je posebna vloga namenjena temu poglavju in raziskovanju primerov, ki so se zgodili v realnem svetu.
V tretjem delu se je naloga osredotočena na raziskovanje pravnega okvirja v EU in nekaterih večjih svetovnih državah, kjer tako kot v uvodnem delu, veliko prepreko pri vzpostavljanju pravnega okvirja predstavljajo prav definicije kibernetskega terorizma, zatoje v četrtem poglavju izbrana definicija, ki je dovolj razlikovala posamezne pojave kibernetske odklonskosti, torej kibernetskega kriminala, kibernetske vojne in kibernetskega terorizma.
Četrto poglavje je namenjeno zakonodajalcu torej državnim in naddržavnim entitetam, ki imajo pristojnosti za delovanje na mednarodnem nivoju ali pa na nacionalnem. Organi pregona potrebujejo v prvi vrsti pravni okvir, kjer bodo lahko preganjali ali pa sankcionirali omenjena dejanja zopet v okviru predlaganih zakonov. Tu je potrebno omeniti harmonizacijo mednarodnega prava na tem področju in tudi zagotavljanje mednarodnega sodelovanja omenjenih organov pregona.
Keywords: kibernetski terorizem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (822,67 KB) |
4. Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko deloMonika Holešek, 2024, master's thesis Abstract: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni
pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Keywords: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 405; Downloads: 156
Full text (1,20 MB) |
5. |
6. |
7. Boj proti gospodarskemu kriminalu - resnica ali farsa : kriminalistična sekcijaIgor Lamberger, 2002, published professional conference contribution Keywords: policija, Uprava kriminalistične policije, Sektor za gospodarsko kriminaliteto, fluktuacija, gospodarska kriminaliteta, boj zoper gospodarski kriminal, strategija, operacionalizacija, Slovenija
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 228; Downloads: 13
Full text (398,91 KB) |
8. |
9. |
10. Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko deloIvan Lončar, 2023, master's thesis Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo.
Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet.
V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja.
Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 621; Downloads: 156
Full text (1,59 MB) |
