| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Nekateri problemi, povezani z oblikovanjem in karakterizacijo križancev vrtnic
Branka Grnović, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je potekala med leti 2006 in 2010 v kraju Šmarjeta in v Novem mestu. Glavni namen raziskave je preverjanje tehnike križanja in kalitev semen ter proučitev glavnih problemov, ki se lahko pojavijo pri vzgoji in karakterizaciji starševskih komponent ter njihovih potomcev. Pri starševskih rastlinah in potomcih smo proučevali barvo in obliko cvetov ter obliko čašnih listov. Analizirane so bile tudi nekatere kvantitativne lastnosti listov in trnavost. Raziskava je pokazala, da rastlinice lahko zacvetijo že v letu vznika, vendar barva in oblika cveta v prvem letu ne prideta do končnega izraza. Oblika čašnih listov je zelo variirala in najverjetneje ne bi bila uporabna za karakterizacijo posameznih genotipov. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri dolžini peclja lista, najmanjša pa pri dolžini bazalnega lista. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene pri dimenzijah listov. Pri analizi trnavosti smo ugotovili, da so bile razlike znotraj posameznih materialov prevelike in zato jih ni bilo mogoče uporabiti za opisovanje posameznih genotipov.
Keywords: vrtnice, Rosa spp., križanje, kvantitativne lastnosti
Published: 30.11.2010; Views: 1843; Downloads: 108
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
IZGRADNJA 110 kV DALJNOVODNE POVEZAVE BERIČEVO - TRBOVLJE
Boris Zupanc, 2013, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava izvedbo 110 kV daljnovodne povezave Beričevo – Trbovlje, ki je kompromis različnih predlaganih variant daljnovodne trase. Obravnavani daljnovod je del tako imenovanih Zasavskih zbiralnic, ki naj bi v prihodnosti povezovale vse bodoče hidroelektrarne na srednjem in spodnjem delu toka reke Save v Sloveniji. Na osnovi pridobljenih podatkov o trasi daljnovoda DV 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje in posameznih stojnih mest daljnovoda je v nalogi prikazan izračun povesov daljnovodnih vodnikov na posameznih odsekih. S pomočjo pridobljenih podatkov je narejen izračun varnostnih višin vodnikov daljnovoda DV 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje s posameznimi križanimi objekti. Izračuni so izvedeni z uporabo pridobljenega znanja za analitično računanje povesov vodnikov in izračuna varnostne višine na posameznih odsekih. Analitične izračune povesov vodnikov in varnostnih višin smo ovrednotili z izvedenimi meritvami varnostnih višin vodnikov daljnovoda DV 2 x 110 kV Beričevo – Trbovlje na terenu. Pridobljene eksperimentalno izmerjene varnostne višine smo primerjali z analitično izračunanimi vrednostmi ter podali oceno točnosti izračuna.
Keywords: elektroenergetski sistem, daljnovod, poves vodnika, varnostna višina, križanje vodnika
Published: 06.09.2013; Views: 1599; Downloads: 128
.pdf Full text (45,19 MB)

6.
7.
Fenotipske lastnosti potomcev križanja štajerske in pritlikave vijandotske kokoši v zgodnjem stadiju razvoja
Uroš Fijavž, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V začetku leta 2015 smo križali štajersko kokoš s pritlikavo vijandotsko kokošjo na kmetiji Fijavž v Vitanju. Opazovali smo lastnosti, ki so se pojavljale pri potomcih križanja v zgodnjem stadiju razvoja, od prvega dne izvalitve piščancev do starosti enega meseca. Ker smo pri križanju uporabili dve pasmi z osebki različnih barv, smo dobili barvno zelo različne piščance. V križanje smo vključili štajerske kokoši v jerebičasti barvi in kokoši pritlikave vijandotske kokoši v srebrni, zlati ter rumeni barvi. Oblikovali smo pet skupin s po štirimi kokošmi in petelinom druge pasme. Prve štiri skupine so tako imele po štiri 'štajerke' in 'vijandotskega' petelina, peta skupina pa 'štajerskega petelina' in kokoši pritlikave vijandotske pasme. Pri piščancih smo po izvalitvi opazovali barvo puha in nog ter določili telesno maso. To smo ponovili pri en mesec starih piščancih. Ugotovili smo, da se barva perja, vizualni izgled kokoši, pozna operjenost petelinčkov in greben v večji meri dedujejo po vijandotskih kokoših, velikost, barva nog, priuhek, rep in čopek pa po štajerski kokoši.
Keywords: pasme kokoši, barva perja, križanje, greben, masa piščancev
Published: 28.09.2015; Views: 1507; Downloads: 124
.pdf Full text (1,12 MB)

8.
ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA NIVOJSKIH KRIŽANJIH CESTA - ŽELEZNICA V OBDOBJU 2010 - 2014
Sanja Božić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga vsebuje statistično analizo prometnih nesreč na nivojskih križanjih ceste čez železniško progo v obdobju od 2010 do 2014 in opisuje problematiko varnosti na nivojskih prehodih (v nadaljevanju NPr). Najprej je predstavljena varnost na NPr, ki je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil ter nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so prometne nesreče, udeleženci prometnih nesreč na NPr pa se v takšnih nesrečah soočajo s hudimi poškodbami ali pa končajo s smrtnim izidom. Predstavljene so značilnosti zakonskih predpisov cestnega prometa, železniškega prometa in NPr. Opisana so pravila za pravilno ravnanje pri prečkanju NPr ter približevanju NPr. Podatke in vso potrebno dokumentacijo smo pridobili od podjetja Slovenske železnice d.o.o. in Javne Agencije za železniški promet Republike Slovenije ter jih uporabili v analizi. Analizirali smo število zavarovanih in nezavarovanih NPr, število prometnih nesreč (po dnevih v tednu, vrsti vlaka, po enotah, škodi), izid prometnih nesreč s hudo poškodovanimi udeleženci prometnih nesreč na NPr in smrtnimi žrtvami. Na koncu so podani predlogi za izboljšanje stanje varnosti na NPr in zmanjšanem številu prometnih nesreč na NPr.
Keywords: nivojsko križanje, cesta, železnica, varnost, prometne nesreče, statistična analiza
Published: 15.09.2016; Views: 400; Downloads: 57
.pdf Full text (1,06 MB)

9.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Keywords: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Published: 20.03.2019; Views: 335; Downloads: 35
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
Ampelografska in molekulska karakterizacija sejancev vinske trte (vitis vinifera l.) iz spontanih križanj
Andrej Perko, 2019, master's thesis

Abstract: V letih od 2015 do 2019 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali uspešnost naravnega križanja vinske trte. Leta 2015 so bila socvetja maternih sort oprašena s socvetji potencialnih očetnih sort iz obstoječega sortnega materiala v genski banki na ta način, da so mladike s socvetji moške in ženske komponente rasle ena ob drugi. Kalitev pečk in vzgoja sejancev je bila opravljena v rastlinjaku v letu 2016. 92 sejancev desetih maternih sort je bilo analiziranih z 20 izbranimi ampelografskimi OIV deskriptorji in 21 molekulskimi SSR markerji. Večina sejancev je bila morfološko zelo podobna maternim sortam (opisani trije odrasli listi med 8. in 12. nodijem). Ampelografske značilnosti so bile preveč variabilne in premalo informativne v primerjavi z SSR markerji. Vsi sejanci so imeli dolžino vsaj enega alela na vsakem opazovanem lokusu enako dolžini enega alela materne sorte. Večina sejancev (79,3 %) je bila posledica samooplodnje. Samo 2,2 % proučevane populacije je nastala z naravnim križanjem med materno sorto in potencialno očetno sorto. Ostali sejanci (18,5 %) pa so nastali z naravnim križanjem materne sorte z neznanim virom peloda. Največji delež sejancev iz naravnega križanja je bil pri starševskem paru sort ˈMuškat Ottonelˈ in ˈŠentlovrenka'.
Keywords: vinska trte, Vitis vinifera, sejanec, ampelografija, mikrosateliti, spontano križanje
Published: 04.09.2019; Views: 279; Downloads: 75
.pdf Full text (1,54 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica