| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBVLADOVANJE IN UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V POSLOVNI BANKI
Simon Seršen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z namenom, da ohranijo konkurenčno prednost banke ponujajo nove inovativne produkte. Pri tem se soočajo z različnimi tveganji. Da ne propadejo, morajo celovito obvladovati vsa tveganja. Največje in najpomembnejše tveganje, s katerimi se banke soočajo, je kreditno tveganje. Opredelimo ga kot verjetnost, da posojilojemalec ne bo poravnal obveznosti iz kreditne pogodbe ob zapadlosti.
Keywords: Banke, kreditno tveganje, Baselski standardi
Published: 08.06.2010; Views: 1389; Downloads: 163
.pdf Full text (467,29 KB)

2.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Keywords: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Published: 03.08.2010; Views: 2029; Downloads: 335
.pdf Full text (794,95 KB)

3.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published: 04.05.2011; Views: 2336; Downloads: 352
.pdf Full text (315,61 KB)

4.
OBVLADOVANJE KREDITNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI
Tina Žigart, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Poslovne banke so kot finančni posredniki med sprejemanjem vlog in dajanjem posojil neločljivo povezne s tveganji, ki se jim ne morejo izogniti, lahko pa vplivajo na obseg izpostavljenosti. Kreditno tveganje je najstarejše in eno najpomembnejših tveganj poslovnih bank, saj so slaba posojila zelo pomemben vzrok za propade bank. Prepoznavanje, merjenje, vrednotenje in upravljanje kreditnega tveganja je resnično posel celotnega bančništva. Banke pri svojem poslovanju prevzemajo tveganja. Diplomsko delo obravnava organiziranje upravljanja s kreditnim tveganjem v poslovni banki. Vsaka banka posebej mora organizirati upravljanje s tveganji po lastni presoji in zmožnostih, predvsem pa se mora model organiziranja upravljanja s kreditnim tveganjem oblikovati glede na informacijske zmožnosti banke in po njeni meri. V drugem delu diplomske naloge so predstavljena finančna tveganja v poslovni banki, v tretjem delu pa kreditno tveganje. Četrto in peto poglavje bolj podrobno predstavljata kreditno tveganje, in sicer vrste kreditnih tveganj, njihovo analizo in modele obvladovanj le-teh. V šestem poglavju je predstavljena zakonodaja v zvezi s tveganji v poslovni banki, v sedmem poglavju pa so opisani modeli obvladovanja kreditnega tveganja na ravni banke Volksbank d.d. Obstaja veliko tveganj, veliko možnih ciljev, veliko merjenj vsake dimenzije, veliko orodij in tehnik za obvladovanje tveganj, vendar ne obstaja najboljši način upravljanja tveganj, temveč je teh načinov več.
Keywords: Finančno tveganje, kreditno tveganje, vrste kreditnih tveganj, analiza kreditnih tveganj, modeli kreditnega tveganja, poslovne banke, banka Volksbank d.d.
Published: 20.01.2012; Views: 1542; Downloads: 128
.pdf Full text (364,01 KB)

5.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S POUDARKOM NA ZAVAROVANJU KREDITOV
Vesna Eichmeier, 2012, master's thesis

Abstract: Okolje, v katerem poslujejo banke, je izredno dinamično in hiter razvoj spremljajo številna tveganja. Tveganju se v poslovni banki ni mogoče popolnoma izogniti, zato se mora vsaka banka zavedati učinkovitega upravljanja s tveganji, ki vključuje prvine prepoznavanja, merjenja in ocenjevanja, spremljanja in poročanja. Banka, ki aktivno upravlja s tveganji, ima pred konkurenco odločilno prednost. Osrednje mesto med bančnimi tveganji, zavzema nedvomno kreditno tveganje in ga lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Cilj upravljanja s kreditnim tveganjem je maksimiranje tveganja prilagojene donosnosti in hkrati obdržati nivo tveganja v sprejemljivih okvirjih. Pri obvladovanju tveganja mora banka upoštevati ne samo tveganja v celotnem kreditnem portfelju ampak tudi tveganja pri sklepanju individualnih kreditnih poslov. Obvladovanje s kreditnim tveganjem je ključna komponenta celovitega upravljanje s tveganji in bistveno vpliva na dolgoročno uspešnost vsakega bančnega poslovanja. Obvladovanje ključnih tveganj, ki jih najpogosteje delimo na kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno tveganje, je temeljito regulirano tudi z bančnimi predpisi, med katerimi je najpomembnejši Zakon o bančništvu s podzakonskimi akti. Banke poskušajo obvladovati kreditno tveganje na različne načine, ki jih delimo na merjenje in obvladovanje kreditnega tveganj. Z merjenjem tveganja banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Za merjenje kreditnega tveganja obstajajo različni modeli, ki segajo od kvantitativnih do kvalitativnih. Kreditno tveganje banka obvladuje na več načinov kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanje kreditov. Ugotavljanje bonitete kreditojemalca je bistven dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja. Banke komitente razvrščajo v bonitetne razrede in na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Pri tem banka z bonitetno oceno naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnil svoje obveznosti. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka odobritve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita. Namen naloge je predstaviti različne metode merjenja, ocenjevanja in obvladovanja kreditnega tveganja ter njihovo upravljanje v Abanki Vipi d.d. in predstaviti nove možnosti za obvladovanje tveganj v bančnem sektorju.
Keywords: banke, tveganja, upravljanje s tveganji, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje, metodologije, merjenje, kreditna analiza, zavarovanje tveganj
Published: 31.01.2013; Views: 1912; Downloads: 302
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
KREDITNO TVEGANJE BANK PO BASEL II IN BASEL III
Alenka Kumer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Banke zmanjšajo tveganje z analizo kreditnih sposobnosti posojilojemalcev ter na velikost tveganja odločijo višino obrestnih mere in oblikujejo rezervacije. S kreditnim tveganjem se najbolj srečujejo banke. Z uvedbo kapitalskega sporazuma Basel II, ki naj bi začel veljati leta 2007, naj bi se kreditno tveganje zmanjšalo, zato bi morale slovenske banke veliko pozornost posvetiti prav tem pravilom. Basel II je zasnovan tako, da je bolj prilagodljiv in bolj občutljiv na tveganja kot njegovi predhodniki. To vpliva na vse banke in druge finančne institucije. Basel II poskuša doseči, da bi z vzpostavitvijo tveganja in zahteve za upravljanje kapitala zagotovil namen, da bi banke imele dovolj kapitala za tveganje. Kapitalska shema posega v načine merjenja kreditnih tveganj. Predlagana sta dva pristopa alternativnega načina merjenja kreditnega tveganja, standardizirani pristop in pristop, temelječ na internih ratingih. Kapitalsko shemo sestavljajo trije stebri. Prvi steber ali minimalne kapitalne zahteve predstavljajo osrednji steber kapitalske ustreznosti, ki naj bi bila po spremenjeni metodologiji bolj občutljiva na stopnje kreditnega tveganja v bankah in bolj prilagojena na finančnem trgu. Namen drugega stebra je preverjanje nadzornikov, ali banka ocenjuje tveganja, katerim je izpostavljena pri opravljanju bančnih in finančnih storitev. V drugem stebru gre za sprotno preverjanje kapitalske ustreznosti bank, kar naj bi omogočilo hitro ukrepanje nadzornikov, če v obsegu zahtevanega regulatornega kapitala ne bi v zadostni meri pokrival želje bank po prevzemanju tveganj. Pomembno vlogo ima tržna disciplina. Tržna disciplina kot tretji steber kapitalske sheme zahteva aktivno vlogo udeležencev, ki nagrajuje tiste banke, ki imajo svoje poslovanje pregledno, kaznujejo pa »nedisciplinirane« banke. Basel III je tretji sporazum, ki je nastal kot dogovor na pomanjkljivost v finančnih uredbah. Krepi kapitalske zahteve bank in uvaja nove regulativne zahteve glede likvidnostnih bank in bančnega finančnega vzvoda. Basel III je le en del temeljnega prestrukturiranega pristopa k tveganju in ureditvam v finančnem sektorju.
Keywords: banke, kreditno tveganje, kapitalski sporazum, kapitalske ustreznosti, standardizirani pristop, pristop, temelječ na internih ratingih, regulativne zahteve.
Published: 07.11.2013; Views: 2451; Downloads: 293
.pdf Full text (1,13 MB)

7.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ V SLOVENIJI
Katja Edelbaher, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno sodelovanje banke in podjetij je potrebno uskladiti dvoje nasprotujočih se interesov: interes podjetja, ki želi pridobiti kar najcenejše vire financiranja, in interes banke, ki želi doseči čim večji dobiček, s čim manjšim tveganjem oziroma ustreznim zavarovanjem. Diplomski projekt z naslovom Bančno kreditiranje podjetij v Sloveniji v teoretičnem delu obravnava kreditne storitve banke, vrste kratkoročnih in dolgoročnih kreditov podjetjem, ter cilje bank pri kreditiranju podjetij. Nadalje obravnava značilnosti poslovnega odnosa med podjetjem in banko, vpliv bonitete na pridobitev kredita in opis zavarovanj bančnih kreditov. V zadnjem delu diplomskega projekta smo analizirali bančno kreditiranje podjetij od leta 2004 do 2013 v Sloveniji, spreminjanje števila bank in hranilnic, značilnosti odobrenih kreditov v povezavi s gospodarskimi razmerami, obseg odobrenih bančnih kreditov podjetjem, spreminjanje cene kreditov po posameznem letu in bančno kreditiranje po dejavnostih, pri čemer smo izpostavili predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino.
Keywords: banke, kredit, kreditiranje podjetij, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, zavarovanje kredita
Published: 26.11.2014; Views: 776; Downloads: 133
.pdf Full text (469,95 KB)

8.
9.
Nastanek bančne luknje v Sloveniji kot posledica dejanj z znaki gospodarske kriminalitete
Andrej Jurij Pirnat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Čeprav se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje. Del krivde za njen nastanek je mogoče pripisati zunanjim, na primer makroekonomskim okoliščinam. Večji del krivde pa je zagotovo na bankah samih in na državi. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljavskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke, ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije sta dve pomembni premisi v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje. Ko je govora o krivdi bank samih, je treba ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemariti tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave. Kako politika gleda na bančno krizo, je razvidno iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne skupine. Kdaj so bančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva. Iz teh poročil je mogoče razbrati tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Po zbranih dokazih in po vložitvi kazenskih ovadb ter odškodninskih tožbah bodo na vrsti sodišča. Sodni postopki bodo dali odgovor na vprašanje, ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila epilog, tako kot ga je zelo hitro dobila na Islandiji.
Keywords: banke, bančno poslovanje, nepravilnosti, kreditno tveganje, zloraba položaja, nadzor, bančna luknja, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 07.12.2016; Views: 1606; Downloads: 268
.pdf Full text (989,94 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica