Search the digital library catalog

Abstract: Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Čeprav se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje. Del krivde za njen nastanek je mogoče pripisati zunanjim, na primer makroekonomskim okoliščinam. Večji del krivde pa je zagotovo na bankah samih in na državi. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljavskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke, ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije sta dve pomembni premisi v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje. Ko je govora o krivdi bank samih, je treba ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemariti tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave. Kako politika gleda na bančno krizo, je razvidno iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne skupine. Kdaj so bančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva. Iz teh poročil je mogoče razbrati tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Po zbranih dokazih in po vložitvi kazenskih ovadb ter odškodninskih tožbah bodo na vrsti sodišča. Sodni postopki bodo dali odgovor na vprašanje, ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila epilog, tako kot ga je zelo hitro dobila na Islandiji.
Keywords: banke, bančno poslovanje, nepravilnosti, kreditno tveganje, zloraba položaja, nadzor, bančna luknja, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.12.2016; Views: 3755; Downloads: 593
Full text (989,94 KB)