1. Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjemLejla Medić, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji.
Keywords: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1383; Downloads: 136
 Full text (2,97 MB) |
2. PROBLEMATIKA BANČNEGA FINANCIRANJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ KOT POSLEDICA KREDITNEGA KRČA BANKMajda Ivanušič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z letom 2007 se je pričela svetovna finančna kriza, ki je prizadela tudi slovensko gospodarstvo in posledično MSP. Rezultati finančne krize so se odražali predvsem na podlagi dogajanj na svetovnem finančnem trgu, kjer je sledil kreditni krč bančnega sistema. Republika Slovenija in Banka Slovenije sta sprejeli vrsto ukrepov z namenom omejitve negativnih posledic kreditnega krča, ki je podaljševal slabo gospodarsko aktivnost. V ta namen se je poskušalo vzpostavljati normalne pogoje za financiranje podjetij preko bank. V nalogi smo predstavili finančno analizo podjetij in problematiko skrčene aktivnosti bank ter njihov vpliv na MSP. Prav tako smo opredelili kreditno tveganje v obdobju finančne krize ter predstavili ukrepe politike za sanacijo bančnega sistema. V empiričnem delu naloge smo analizirali kreditiranje MSP v slovenskem bančnem sistemu, kjer smo ugotovili, da so se deleži bančnih virov v MPS s pričetkom krize nenehno zmanjševali, kjer je bilo rast možno zaznati šele v letu 2014. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo sredi finančne krize vloženih več zahtev za bančno financiranje, odobritev le-teh s strani bank pa je bilo hkrati veliko uspešnejše.
Keywords: bančno financiranje, finančna kriza, MSP, kreditni krč, ukrepi ob finančni krizi, sanacija bančnega sistema
Published in DKUM: 20.06.2016; Views: 1012; Downloads: 111
Full text (704,51 KB) |
3. VPLIV SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE PODJETIJ IN GOSPODINJSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJIBorut Pokrajac, 2012, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega seminarja predstavljamo vzroke in izvor finančno gospodarske krize, njeno integracijo v podjetniško okolje ter v okolje posameznikov in gospodinjstev, natančneje z vidika dolžniškega financiranja ter odzive države in Evropske Unije na blažitev posledic krize. Primerjamo stanje dolžniškega financiranja subjektov finančnih institucij pred krizo in za čas trajanja. Rdečo nit diplomskega seminarja predstavlja gospodarsko finančna kriza, predstavljeni so ažurirani podatki dolžniškega financiranja rezidentov Slovenije in evroobmočja na podlagi izdanih publikacij s strani Banke Slovenije ter Evropske Centralne Banke, podani so ukrepi in strategije sprejeti s strani Vlade Republike Slovenije in Evropske Komisije.
Keywords: kriza, recesija, dolžniško financiranje, kreditni krč, ukrepi zoper krize
Published in DKUM: 18.12.2012; Views: 1692; Downloads: 169
Full text (816,44 KB) |
4. GLOBALNA FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA TER NJEN VPLIV NA SLOVENSKI FINANČNI SISTEMKarmen Kulič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Razvijajoče se svetovne ekonomije, kamor spada tudi slovenska, so v sodobnih razmerah globalizacije prepletene z aktualnostjo finančne in gospodarske krize. Globalna finančna in gospodarska kriza v Sloveniji, katere vzrok je bila hipotekarna kriza v ZDA leta 2007, je povzročila spremembe v celotnem finančnem sistemu – se pravi, da je vplivala na dogajanje v sektorju bank, sektorju zavarovalnic ter sektorju investicijskih skladov.
Se je pa ta kriza v Sloveniji začela z zamikom, njeni učinki pa so z vidika prej omenjenih finančnih sektorjev najbolj prizadeli bančnega. Slovenske banke so namreč bile prisiljene, da so zaostrile kreditne standarde ter zmanjšale obseg svojih kreditnih aktivnosti, kar pa je v gospodarstvu privedlo do dveh najbolj izstopajočih se stanj, imenovanih kreditni in likvidnostni krč. Tekom analize bančnega kreditiranja in to vse od nastanka slovenskega finančnega sistema po osamosvojitvi Slovenije pa do izbruha krize leta 2008, je zastoj bančnega kreditiranja tako najbolj opazen leta 2009, torej v času trajanje te krize. Podoben učinek je bilo moč opaziti tudi v sektorju slovenskih zavarovalnic, kjer je zavarovalna penetracija v času krize stagnirala, kar je vplivalo na poslabšanje razvitosti celotnega zavarovalnega trga. V sektorju investicijskih skladov pa je v času krize prišlo do zmanjšanja vseh sredstev, ki so se stekala v njih, kar je povzročilo velike neto odlive.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni sektor, kreditni krč, zavarovalna penetracija, čista vrednost premoženja, sanacija finančnega sektorja
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 4536; Downloads: 728
Full text (880,59 KB) |
5. VPLIV KREDITNEGA KRČA NA SLOVENSKI TRG NEPREMIČNINTadeja Novak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza ZDA se je prek mednarodnih in nacionalnih odnosov razširila po vsem svetu. V Evropo in druge dele sveta in iz finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Problematika kreditnega krča, kot hude posledice globalne finančne krize, je zaobjela mednarodne posojilne bančne trge in močno otežila dostop do tujih virov financiranja. Slovenske poslovne banke so v času ekspanzije, torej v obdobju pred finančno krizo, dajale posojila brez ustreznih zavarovanj. Z vstopom krize v slovenski bančni sistem je prišlo, zaradi velikega obsega slabih naložb v bilancah slovenskih poslovnih bank, do zastoja kreditiranja oziroma do slabe kreditne aktivnosti bank.
Prišlo je do tako imenovanega kreditnega krča, ki povzroča stagniranje gospodarstva in je odraz trenutnega stanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Problematika diplomskega seminarja me je pripeljala do razmišljanja, kako bi lahko na najbolj primeren in s čim manj zahtevanimi stroški denarja od davkoplačevalcev zatrli kreditni krč. Skozi delo seminarja tako predstavljamo uvedbo slabe banke, kot potencialni izhod iz finančne krize. Sama uvedba slabe banke pa še ni povsem dovolj, ključno je povečati povpraševanje in ponudbo na stanovanjskem trgu, s čimer bi lahko dosegli želeni rezultat, ki je, oživeti slovenski stanovanjski trg nepremičnin in povečati kreditno aktivnost slovenskih domačih bank.
Slovenski stanovanjski trg nepremičnin je močno odvisen od razpoložljivih dolgoročnih virov financiranja. Trenutno so poslovne banke v situaciji, ko je ponudba stanovanjskih kreditov močno omejena, pribitki na referenčne obrestne mere visoki, dodatno zaostrovanje pogojev pridobitve kredita pa le še dodatno zmanjšuje možnost nakupa stanovanja in s tem povečuje že tako preobširno zalogo novogradenj in rabljenih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu.
Keywords: Nepremičninski trg, finančna kriza, kreditni krč, kreditna aktivnost bank, »slaba« banka.
Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 2626; Downloads: 305
Full text (1,41 MB) |
6. FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ TER TVEGANI KAPITAL KOT VIR FINANCIRANJAMatevž Grajžl, 2011, undergraduate thesis Abstract: Vsako podjetje potrebuje kapital. V diplomskem delu smo želeli predstaviti možne načine financiranja podjetja v različnih razvojnih fazah. Glede na status, velikost in razvojno fazo podjetja je potrebno pridobiti finančna sredstva, ki so v danem trenutku najbolj optimalna. Zato smo predstavili oba tipa kapitala, in sicer dolžniškega in lastniškega. V diplomskem delu smo želeli predstaviti klasične oblike financiranja podjetja, pa tudi novejše oblike financiranja, ki se v slovenskem prostoru še razvijajo.
Hitro rastoča podjetja in podjetja z inovativno idejo so primorana iskati finančna sredstva v obliki tveganega kapitala, skladov, agencij ali poslovnih angelov, saj jim banke tolikšnih finančnih sredstev, kot jih za rast potrebujejo, niso pripravljene dati. Finančna kriza je možnosti za uspeh podjetij zaostrila in s tem tudi otežila pridobivanje finančnih sredstev. Banke so zapadle v kreditni krč, druge finančne inštitucije pa so postale zelo pazljive glede razporejanja svojih finančnih sredstev. Najtežje v času finančne krize pridobijo finančna sredstva predvsem podjetja s slabo boniteto. V času krize je za podjetnika zelo pomembno, da pozna vse možne oblike pridobivanja finančnih sredstev, saj je naklonjenost bank za financiranje majhnih in srednje velikih podjetij vse manjša.
Keywords: financiranje, tvegani kapital, kreditni krč, poslovni angeli, gospodarska kriza
Published in DKUM: 21.06.2012; Views: 1966; Downloads: 167
Full text (770,66 KB) |
7. PROBLEM SKRČENE KREDITNE AKTIVNOSTI BANK V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZEJakob Kosi, 2011, final seminar paper Abstract: V letu 2007 je svetovne finančne trge prizadela kriza. Posledica dogajanj na svetovnih finančnih trgih je kreditni krč, ki je prizadel banke po v svetu. Države so z raznimi ukrepi, tudi s pomočjo spodbujevalnih razvojnih bank, skušale omejiti negativne posledice kreditnega krča. Pri tem pa se je izkazalo, da so bili v drugih članicah evroobmočja uspešnejši kot v Sloveniji. Kreditni krč podaljšuje slabo gospodarsko aktivnost zato je potrebno čim prej vzpostaviti normalno pogoje financiranja preko bank.
Keywords: Kreditni krč, finančna kriza, bančni sektor, bančna kriza
Published in DKUM: 28.11.2011; Views: 2081; Downloads: 244
Full text (697,08 KB) |
8. NEPREMIČNINSKI BALON V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN SLOVENIJEBorut Poplatnik, 2011, master's thesis/paper Abstract: Če bi v Sloveniji primerjali povprečne cene nepremičnin s povprečnim dohodkom na gospodinjstvo, bi lahko trdili, da je tudi pri nas nepremičninski balon napihnjen. Vprašanje pa je, kdaj bo počil in kakšni bodo učinki poka nepremičninskega balona na nepremičnine v Sloveniji. A če upoštevamo dejavnike, ki so potrebni za pok nepremičninskega balona, ugotovimo, da do njega v Sloveniji v širšem smislu ne more priti. V Sloveniji je rešitev vidna v razbremenitvi zalog ponudbe nepremičnin, medtem ko višanje obrestnih mer ne bi imelo tako velikega učinka kakor drugod, saj je zelo malo zalog ponudb nepremičnin v Sloveniji in temu posledično ne bi prispelo do močnega padca cen nepremičnin.
Keywords: Heterogenost produktov, Diskriminatoren, Simetrija, Asimetričnost, Moralni hazard, Kreditni krč.
Published in DKUM: 02.11.2011; Views: 4061; Downloads: 377 (1 vote)
Full text (1,24 MB) |
9. VPLIV SVETOVNE FINANČNE KRIZE NA GRADBENIŠTVO S POUDARKOM NA SLOVENIJIMaršenka Marksel, 2011, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza, ki predstavlja premik gospodarstva iz ravnovesne točke visokega outputa in delujočega finančnega trga v točko upadanja outputa, vodi v razpad finančnih trgov, le to pa poslabša gospodarske razmere na realnih trgih. Hipotekarna kriza, ki se je začela v ZDA kot pok nepremičninskega balona, se je prenesla na finančne trge ter preko ZDA v Evropo in ostale dele sveta, ter iz finančnega sektorja na realni sektor, kjer je tudi hipotekarni povod nastal. Finančno gospodarska kriza je poostrila razmere v panogi gradbeništva tako v ZDA, kot tudi v EU in v Sloveniji. Medtem ko gradbeni sektor v ZDA in določenih državah EU postopoma okreva, pa Slovenija spada med države, kjer se je položaj gradbeništva celo poslabšal. Tako je gradbeništvo po nekaj letni gradbeni konjunkturi doživelo močan upad gospodarske aktivnosti, ki kljub okrevanju ostalih panog v slovenskem gospodarstvu še vedno upada. Odvisnost gradbeništva od kreditne aktivnosti se je v času poostrenih finančnih razmer izkazala za njegovo »Ahilovo peto«. Okrevanje gradbeništva bo dolgotrajen proces, v katerem se bodo gradbena podjetja še nadalje soočala s svojimi težavami kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, visoka raven konkurence, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina. Kako hitro bo slovensko gospodarstvo in gradbeništvo okrevalo od svetovne finančne krize bo odvisno od razmer v mednarodnem okolju in finančnih trgih ter od vladnih ukrepov. Trenutne poostrene razmere dajejo slovenskemu gospodarstvu in gradbeništvu jasen signal, da je potrebno njihovo prestrukturiranje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: finančna kriza, kreditni krč, kriza v gradbeništvu, dejavniki v gradbeništvu, okrevanje gradbeništva, Slovenija.
Published in DKUM: 29.08.2011; Views: 4030; Downloads: 578
Full text (2,92 MB) |
10. SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZEMateja Čulk, 2011, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Keywords: Ključne besede:
finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Published in DKUM: 13.07.2011; Views: 2968; Downloads: 267
Full text (1,23 MB) |
