1. Vpliv spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnikaDomen Kotnjek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost potrošnikov in kako so makrobonitetnih omejitve Banke Slovenije vplivale na to sposobnost. Na začetku smo predstavili teorijo kaj je kredit, njegove naloge ter kako ga delimo. Opisali smo kreditno sposobnost, ki je v glavnem odvisna od višine prihodkov, že obstoječih finančnih obveznosti ter številom vzdrževanih članov. Raziskali smo, kako je povečanje minimalne plače v Sloveniji med letoma 2019 in 2023 zmanjšalo kreditno sposobnost, zaradi česar so mnogi postali kreditno nesposobni. Kljub temu je dvig minimalne plače bil potreben, zaradi zvišanja minimalnih življenjskih stroškov ter visoke inflacije. Tako je bila edina rešitev, da se julija 2023 sprejme nov makrobonitetni ukrep, ki odpravlja vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost. V delu je predstavljeno razumevanje pomena minimalne plače, merjenje kreditne sposobnosti in analiza sprememb kreditne sposobnosti med letoma 2022 in 2023.
Keywords: kreditna sposobnost, minimalna plača, kredit, sprememba makrobonitetnega ukrepa
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1,80 MB) |
2. Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih merPolonca Lampret, 2023, undergraduate thesis Abstract: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika.
V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM.
V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih.
V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Keywords: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 540; Downloads: 64
Full text (2,74 MB) |
3. Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko deloAnamarie Potrč, 2023, master's thesis Abstract: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1.
V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti.
Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne.
Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Keywords: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 433; Downloads: 92
Full text (1,60 MB)
This document has many files! More... |
4. Sklep banke slovenije na področju kreditiranja prebivalstva in stvarne posledice za kreditojemalceTjaša Plečnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga govori o vrstah kreditov, o splošnih pogojih za pridobitev kredita ter o novem sklepu na področju kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije.
Izbrali smo tri banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, ter predstavili njihove splošne pogoje za pridobitev kredita. Te banke smo med seboj tudi primerjali in tako ugotovili, katera banka se je prebivalstvu najbolje prilagodila. Žal ne moremo reči, da je to banka, ki jo priporočamo vsem državljanom Republike Slovenije, saj banke sčasoma te pogoje tudi spreminjajo in tako lahko naše ugotovitve ne držijo več. V trenutnem stanju splošnih pogojev, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, se je po naših ugotovitvah banka B najbolje prilagodila novemu sklepu na področji kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije.
Preverili smo tudi, kaj to sedaj pomeni za mlade, mlade družine in upokojence, katerih dohodek iz izvora plače je manjši in so tako postali kreditno nesposobni, kar pomeni, da pri slovenskih bankah ne morejo pridobiti kredita. Našli smo alternativno rešitev, ki jo ponuja država sama, in to so subvencije.
Keywords: Sklep, Banka Slovenije, kreditojemalec, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 16.03.2022; Views: 899; Downloads: 66
Full text (717,33 KB) |
5. Upravljanje kreditnega tveganja v izbrani bankiAmadeja Podlesnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Banke se zaradi svoje narave poslovanja izpostavljenosti tveganju ne morejo izogniti, kljub temu da imajo velik vpliv na kakovost njihovega delovanja. Vse banke ravno zaradi tega veliko pozornosti namenjajo obvladovanju tveganj. Med najpomembnejša vse banke na prvo mesto uvrščajo kreditno tveganje, ki predstavlja nastanek izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Kadar banka učinkovito načrtuje obvladovanje tveganj, tako da pravočasno prepozna, meri, obvladuje ter zmanjša kreditno tveganje, lahko govorimo o uspešnem poslovanju. Rezultati se kažejo tudi v tem, da takšna banka izstopa pred konkurenco. Čeprav je sam proces obvladovanja od banke do banke različen, pa morajo vse upoštevati Zakon o bančništvu.
Keywords: banka, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, posojilojemalec, upravljanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 07.11.2018; Views: 1138; Downloads: 117
Full text (1,54 MB) |
6. KREDITNO TVEGANJE V BANKIPetra Mazalović, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Banke so finančni posrednik na finančnem trgu. Naloga bank je, da skrbijo za stabilnost finančnega sistema. Stabilen finančni sistem z učinkovitim finančnim posredništvom spodbuja gospodarsko rast. Naloga banke je, da učinkovito razporeja finančne vire in pravočasno zazna, meri in ocenjuje finančna tveganja, ki jim je pri financiranju izpostavljena.
Za objektivno ugotavljanje kreditne sposobnosti mora banka pred odločanjem o kreditu imeti na voljo vrsto ustrezno obdelanih in pripravljenih podatkov in informacij. Za spremljanje odobrenih kreditov pa mora kreditna mapa poleg teh podatkov in informacij vsebovati še podatke o znesku in pogojih odobrenega kredita, instrumentih zavarovanja, tekočem poravnavanju obveznosti ipd.
Seveda pa je najpomembnejši proces odobravanja kreditov ocena kreditne sposobnosti in splošne bonitete poslovanja kreditojemalca in ocena dogovorjenih instrumentov zavarovanja odplačila obstoječih terjatev ter podatki in informacije o naravi posla in glavni dejavnosti dolžnika.
Zato je nujno tesno sodelovanje banke in komitenta banke. Nujno ni le sodelovanje ob odobravanju kredita, temveč tudi med letom pri pregledih poslovanja komitenta, ko se tudi oceni možnosti dodatnega sodelovanja med banko in komitentom. Zato je treba medsebojne koristi in obveznosti uskladiti, da so optimalne tako za banko kot za komitenta.
V diplomskem delu smo se osredotočili na kreditno tveganje, ki je pri poslovanju bank neizogibno. Analizirali smo vpliv finančnih in nefinančnih podatkov podjetja na njegovo bonitetno oceno. Predpostavili smo, da bi z bonitetno oceno dobili informacijo o načinu poslovanja podjetja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju komitentove kreditne sposobnosti. V diplomskem delu smo opisali kreditni proces v NLB d.d. od vloge komitenta do poplačila kredita ali pa izterjave ali odpisa kredita v primeru nevračila kredita. Nameravali smo vključiti tudi praktične primere, vendar zaradi poslovne skrivnosti nismo dobili ustreznih podatkov.
Keywords: banka, kreditno tveganje, bonitetna ocena, kreditni proces, kreditna sposobnost, upravljanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 2021; Downloads: 287
Full text (727,60 KB) |
7. Večparametrski hierarhični model za oceno kreditnega tveganja : magistrsko deloRenato Puklavec, 2007, master's thesis Keywords: bančništvo, banke, bančno poslovanje, krediti, tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, optimizacija, informacijski sistemi, modeli, banking, banks, banking management, credit, risk, credit rating, reliability, optimization, information systems, models
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2662; Downloads: 154
 Link to full text
This document has many files! More... |
8. BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ V SLOVENIJIKatja Edelbaher, 2014, undergraduate thesis Abstract: Za uspešno sodelovanje banke in podjetij je potrebno uskladiti dvoje nasprotujočih se interesov: interes podjetja, ki želi pridobiti kar najcenejše vire financiranja, in interes banke, ki želi doseči čim večji dobiček, s čim manjšim tveganjem oziroma ustreznim zavarovanjem.
Diplomski projekt z naslovom Bančno kreditiranje podjetij v Sloveniji v teoretičnem delu obravnava kreditne storitve banke, vrste kratkoročnih in dolgoročnih kreditov podjetjem, ter cilje bank pri kreditiranju podjetij. Nadalje obravnava značilnosti poslovnega odnosa med podjetjem in banko, vpliv bonitete na pridobitev kredita in opis zavarovanj bančnih kreditov.
V zadnjem delu diplomskega projekta smo analizirali bančno kreditiranje podjetij od leta 2004 do 2013 v Sloveniji, spreminjanje števila bank in hranilnic, značilnosti odobrenih kreditov v povezavi s gospodarskimi razmerami, obseg odobrenih bančnih kreditov podjetjem, spreminjanje cene kreditov po posameznem letu in bančno kreditiranje po dejavnostih, pri čemer smo izpostavili predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino.
Keywords: banke, kredit, kreditiranje podjetij, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, zavarovanje kredita
Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 3550; Downloads: 230
Full text (469,95 KB) |
9. Upravljanje s tveganji v poslovni banki s poudarkom na obvladovanju kreditnega tveganja : magistrsko deloIgor Šujica, 2007, master's thesis Keywords: banke, poslovne banke, aktivnosti, bančništvo, Slovenija, kreditna sposobnost, posojila, podjetje, boniteta, kreditiranje, financiranje, finančni kapital, rizični kapital, bančno poslovanje, tveganje, ocenjevanje, upravljanje, merila, finančno upravljanje, finančno poslovanje, krediti, mednarodne organizacije, mednarodni sporazumi, finančne ustanove, metode, bančni sistemi, metodologija, finančni instrumenti
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1870; Downloads: 154
Full text (883,15 KB) |
10. Kratkoročno in dolgoročno kreditiranje : diplomsko deloValerija Plajnšek, 2007, undergraduate thesis Keywords: banke, bančno poslovanje, aktivnosti, hipotekarni kredit, kreditiranje, krediti, tveganje, kreditne ustanove, poslovne banke, predstava, oblikovanje, ponudba, storitve, posojila, zavarovanje, factoring, obresti, obrestna mera, Slovenija, finančna sredstva, finančno poslovanje, sposobnosti, merila, ocenjevanje, finančne ustanove, kreditna sposobnost, denarni tokovi
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1923; Downloads: 146
Full text (501,10 KB) |
