1. Spremembe na področju potrošniškega kreditiranjaBarbara Vrčkovnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na preučevanje vpliva sprememb potrošniškega kreditiranja. Opredelili smo potrošniško kreditiranje in predstavili vse njegove ključne lastnosti in udeležence. Ugotovili smo, da obstaja več vrst potrošniških kreditov, kot so osebni, zeleni, hitri in revolving krediti. Preučili smo tudi zakonodajni okvir v Sloveniji, ki temelji na ZPotK-2, in ugotovili, da ta zakon temelji na Direktivi 2008/48/ES. To direktivo bo zamenjala Direktiva 2023/2225/EU, saj sta hiter tehnološki razvoj in digitalizacija prinesla pomembne spremembe na trg potrošniških kreditov. Opisali in ugotovili smo poglavitne rešitve in ključne novosti predloga zakona ter kakšen jenjegov vpliv na potrošnike in kreditodajalce.
V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšen je odziv potrošnikov na spremembe. Raziskali smo, koliko jih je že kdaj najelo potrošniški kredit, za kakšen namen in če ali bi se za ta kredit odločili še enkrat odločili za ta kredit., malo Mmanj kot polovica anketiranih je že najela kredit, niso pa vsi mnenja, da bi se zanj to še enkrat odločili. Ugotovili smo, da je samo tretjina (31 %) seznanjena s predlogom Zakona o potrošniških kreditih. in nNajveč jih je za to zanj izvedelo prek medijev. Ugotovili smo tudi, da so ljudje mnenja, da spremembe o ZPotK-3 niso dovolj jasno predstavljene javnosti in da največ anketirancev želi dobiti te informacije na spletnih straneh bank.
Keywords: kreditojemalec, kreditodajalec, potrošnik, kreditna pogodba, potrošniški kredit, potrošniško kreditiranje, Direktiva 2008/48/ES, Direktiva 2023/2225/EU
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (1,80 MB) |
2. VARSTVO POTROŠNIKOV PRI SKLEPANJU KREDITNIH POGODBTadeja Rituper, 2016, undergraduate thesis Abstract: Danes so krediti nekaj povsem običajnega in predstavljajo sestavni del našega življenja. Skorajda ni posameznika, ki ne bi na neki točki svojega življenja razmišljal o najemu kredita. Največkrat se to zgodi v dobi osamosvajanja, ko posameznik na primer kupuje avtomobil, stanovanje ali morda načrtuje gradnjo hiše. S pomočjo kredita tako lažje pridobi dobrine, ki si jih sicer ne bi mogel privoščiti.
Preden pa se posameznik odloči za najem kredita in sklene kreditno pogodbo, je ključnega pomena, da se karseda najbolje informira o samem kreditu in v primeru, da se zanj tudi odloči, to odločitev sprejme premišljeno in previdno. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da postane odplačevanje kredita resen problem.
V pričujočem delu diplomskega projekta obravnavamo opisano problematiko predvsem z vidika varstva potrošnikov pri sklepanju kreditnih pogodb. V diplomskem projektu tako najprej na osnovi teorije predstavljamo definicije kredita in kreditne pogodbe ter potrošnika in njegovega varstva. V nalogi predstavljamo tudi tveganja, ki se pojavljajo pri najemanju kredita in zakonodajo na področju potrošniških kreditov. Nazadnje pa v nalogi obravnavamo varstvo potrošnikov še na primerih kreditov v švicarskih frankih, ki so v preteklem letu v Sloveniji in tujini povzročili pravo zmešnjavo in spravili na rob obupa mnoge kreditojemalce.
Keywords: kredit, kreditna pogodba, valutno tveganje, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1682; Downloads: 228
Full text (718,55 KB) |
3. UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBEKristina Sigurnjak, 2016, master's thesis Abstract: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta.
MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Keywords: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 3225; Downloads: 312
Full text (1,36 MB) |
4. ZAKON O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1) - POUDAREK NA OBLIGACIJSKO PRAVNIH POSLEDICAH PRI SKLEPANJU POTROŠNIŠKIH KREDITNIH POGODBMiha Malek, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb.
V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja.
Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja.
V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..).
Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..).
V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja.
Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU).
Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve.
Keywords: Potrošnik, potrošniška kreditna pogodba, Zakon o potrošniških kreditih, kreditodajalec, kreditojemalec, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zavarovanje, obligacijsko razmerje, finančni leasing
Published in DKUM: 23.01.2013; Views: 4867; Downloads: 794
Full text (349,97 KB) |
5. ANALIZA POTROŠNIŠKIH KREDITOV BANK V SLOVENIJISimona Zupan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Vedno je obstajal nekdo, ki je imel presežek, in nekdo, ki si ga je želel izposoditi. Prve oblike "kreditiranja" so se tako pojavile že dva tisoč let pred našim štetjem, še v času antike. Že od samega začetka kapitalizma pa za prevladujočo obliko kreditiranja šteje bančni kredit.
Če pogledamo današnji svet, lahko rečemo, da živimo v času slednjega, saj se vse več ljudi zaradi pomanjkanja sredstev odloča za najem kredita pri banki. Ker pa je na slovenskem kreditnem trgu ogromno specializiranih ponudnikov, smo se s svojo analizo osredotočili na pet bank, ki s svojimi tržnimi deleži zavzemajo več kot polovico slovenskega bančnega trga, ter na njihovo ponudbo in pogoje za najem potrošniških kreditov.
Treba se je zavedati, da vsak najem kredita poleg obrestne mere spremljajo tudi določeni stroški, višina katerih vpliva na končno ceno, ki jo bo kreditojemalec plačal banki. S pomočjo informativnih izračunov smo te stroške uporabili kot glavno merilo pri naši analizi in prišli do zaključka, da se višine cen kreditov od banke do banke lahko močno razlikujejo.
Keywords: kredit, banka, finančna kriza, obrestna mera, stroški kredita, zavarovanje kredita, kreditna pogodba, doba odplačevanja, komitent, nekomitent
Published in DKUM: 16.11.2012; Views: 2063; Downloads: 228
Full text (1,12 MB) |
6. OBLIKE ZAVAROVANJ KREDITOV IN CENE KREDITOVInes Kutnjak, 2011, final seminar paper Abstract: Danes je veliko ljudi in podjetij oškodovala velika finančna kriza, ki vključuje padce vrednosti premoženja in propade številnih subjektov. Razlog zanjo je izguba zaupanja v domač bančni sistem. Podjetja so se vedno več zadolževala, saj z lastnimi sredstvi ne morejo zagotoviti dovolj hitrega razvoja. Podjetja oz. banke morajo dobro poznati tveganja svojega poslovanja in se pred njimi tudi ustrezno zavarovati. Zavarovanje kreditov je obvezno, saj je namenjeno tudi izrednim primerom, kot so izguba službe, smrt, … V takih primerih kreditojemalec ni sposoben poravnati svojih obveznosti in zato banka potrebuje kritje. Za način zavarovanja kredita se posameznik odloči že pred sklenitvijo kreditne pogodbe in tako jamči banki, da bo njegov dolg povrnjen.
Kreditno zavarovanje je pomembno tudi pri poslovanju domačega podjetja s tujim, saj je tveganje večje, ker nimamo toliko informacij in podatkov o tujem podjetju. Tako se lahko podjetje zaščiti s primernim kreditnim zavarovanjem.
Banke, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije, lahko opravljajo bančne storitve. Pri vstopu v Slovenijo imajo tuje banke, ki so iz držav članic Evropske unije, drugačne pogoje kot tuje banke, ki so iz drugih držav. Banke držav članic Evropske unije, ki uživajo prednostni položaj, lahko poslujejo v Sloveniji neposredno ali preko podružnic. Prihod tujih bank ima svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da prihod tuje konkurence spodbuja domače banke k bolj učinkovitemu poslovanju.
Keywords: zadolževanje podjetji, finančna kriza, bančni sistem, zavarovanje kreditov, kreditna pogodba
Published in DKUM: 07.12.2011; Views: 1770; Downloads: 181
Full text (480,83 KB) |
7. POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKITanja Kranjec, 2011, final seminar paper Abstract: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Keywords: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Published in DKUM: 24.11.2011; Views: 4470; Downloads: 485
Full text (390,95 KB) |
