1. Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogojiSanja Celcer, 2018, master's thesis Abstract: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike.
V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017.
Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju. Keywords: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank. Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1428; Downloads: 244
Full text (2,81 MB) |
2. OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANKEdina Ljami, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico.
V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%. Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1342; Downloads: 120
Full text (736,75 KB) |
3. Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjemLejla Medić, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji. Keywords: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1383; Downloads: 130
Full text (2,97 MB) |
4. PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAHMartin Kandrič, 2016, master's thesis Abstract: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov.
Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema.
Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a.
V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga.
S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine.
V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki. Keywords: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil. Published in DKUM: 01.07.2016; Views: 1668; Downloads: 209
Full text (1,89 MB) |
5. PRIMERJAVA VPLIVA RECESIJE NA SLOVENIJO IN SLOVAŠKOGoran Arsović, 2016, undergraduate thesis Abstract: Svetovna ekonomija je bila močno prizadeta zaradi globalne finančne krize. Ta je imela izvor v enem izmed najrazvitejših finančnih trgov na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila kolaps finančnih trgov povsod po svetu. Borzni indeksi so strmo padali, propadale so finančne institucije in kreditna sposobnost na trgu je bila povsem na dnu. Iz ZDA se je kriza bliskovito razširila v Evropo, kjer je pustila globoke rane na skoraj vseh finančnih institucijah.
Propadale so banke, zavarovalnice in druge institucije, ki upravljajo s financami. Velike izgube na finančnem trgu so privedle do velikega nezaupanja le-tem. Poenostavljeno rečeno si banke med seboj niso več zaupale in to je pripeljalo do zastoja transakcij in do zmanjšanja kreditne aktivnosti.
Tudi Slovenija in Slovaška, kot dve mladi odprti gospodarstvi, nista ostali nedotaknjeni v času globalne finančne krize. Banke obeh držav sicer niso utrpele tako hudih izgub ali beležile tako masovnih bankrotov kot drugod po svetu. Prizadeti sta bili s strani upada likvidnosti, zmanjšanja kreditne sposobnosti in upada proizvodnje. Tudi odpuščanja so bila pogostejša v podjetjih, ki so bila v veliki meri osredotočena na izvoz, kar je povečalo brezposelnost v obeh omenjenih državah. Reševanju krize so se pridružile centralne banke in druge finančne institucije s svojimi paketi za omilitev vpliva finančne krize. Keywords: finančna kriza, kreditna aktivnost, finančne institucije, banke, Slovenija, Slovaška, likvidnost, BDP, inflacija Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1444; Downloads: 127
Full text (1,65 MB) |
6. VPLIV FINANČNEGA SISTEMA NA UČINKE GOSPODARSKE KRIZEMarjan Hafner, 2013, master's thesis Abstract: Potem ko so Slovenijo pred izbruhom finančne krize pogosto omenjali kot uspešno novo državo članico EU, se v zadnjem času vse pogosteje omenja skupaj z državami, ki so Evropsko unijo že – ali pa še bodo – zaprosile za finančno pomoč. Med njimi niso več samo tiste države, ki so si v preteklih letih zaradi neučinkovite javnofinančne politike nakopičile občutne dolgove. Finančna kriza je namreč pokazala tudi druga tveganja, ki so se v času konjunkturnih gibanj nakopičila v gospodarstvu držav članic EU. Tako je poleg javnofinančnih razmer bolj izpostavljeno tudi stanje v finančnem sistemu, katerega osnovna naloga je učinkovito zagotavljanje finančnih sredstev gospodarstvu. Rezultati klastrske analize in modelov ANOVA, ki sem jih uporabil v magistrski nalogi, kažejo, da razmere v finančnem sistemu močno vplivajo na učinke finančne krize na posamezne države članice EU. Tako je tudi Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami beležila podpovprečne stopnje rasti in s tem začela gospodarsko relativno zaostajati. Keywords: finančni sistem, finančna kriza, bančna kriza, kreditna aktivnost, klastrska analiza Published in DKUM: 06.06.2013; Views: 1816; Downloads: 577
Full text (2,54 MB) |
7. VPLIV KREDITNEGA KRČA NA SLOVENSKI TRG NEPREMIČNINTadeja Novak, 2012, undergraduate thesis Abstract: Finančna kriza ZDA se je prek mednarodnih in nacionalnih odnosov razširila po vsem svetu. V Evropo in druge dele sveta in iz finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Problematika kreditnega krča, kot hude posledice globalne finančne krize, je zaobjela mednarodne posojilne bančne trge in močno otežila dostop do tujih virov financiranja. Slovenske poslovne banke so v času ekspanzije, torej v obdobju pred finančno krizo, dajale posojila brez ustreznih zavarovanj. Z vstopom krize v slovenski bančni sistem je prišlo, zaradi velikega obsega slabih naložb v bilancah slovenskih poslovnih bank, do zastoja kreditiranja oziroma do slabe kreditne aktivnosti bank.
Prišlo je do tako imenovanega kreditnega krča, ki povzroča stagniranje gospodarstva in je odraz trenutnega stanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Problematika diplomskega seminarja me je pripeljala do razmišljanja, kako bi lahko na najbolj primeren in s čim manj zahtevanimi stroški denarja od davkoplačevalcev zatrli kreditni krč. Skozi delo seminarja tako predstavljamo uvedbo slabe banke, kot potencialni izhod iz finančne krize. Sama uvedba slabe banke pa še ni povsem dovolj, ključno je povečati povpraševanje in ponudbo na stanovanjskem trgu, s čimer bi lahko dosegli želeni rezultat, ki je, oživeti slovenski stanovanjski trg nepremičnin in povečati kreditno aktivnost slovenskih domačih bank.
Slovenski stanovanjski trg nepremičnin je močno odvisen od razpoložljivih dolgoročnih virov financiranja. Trenutno so poslovne banke v situaciji, ko je ponudba stanovanjskih kreditov močno omejena, pribitki na referenčne obrestne mere visoki, dodatno zaostrovanje pogojev pridobitve kredita pa le še dodatno zmanjšuje možnost nakupa stanovanja in s tem povečuje že tako preobširno zalogo novogradenj in rabljenih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu. Keywords: Nepremičninski trg, finančna kriza, kreditni krč, kreditna aktivnost bank, »slaba« banka. Published in DKUM: 11.12.2012; Views: 2626; Downloads: 296
Full text (1,41 MB) |