| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 115
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Hipotekarno bančništvo
Sabahate Bislimaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja). Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Keywords: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Published: 16.06.2021; Views: 225; Downloads: 83
.pdf Full text (1,51 MB)

2.
Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji
Mojca Petek, 2018, master's thesis

Abstract: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine. Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita. Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal. Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih. Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Keywords: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Published: 10.07.2018; Views: 905; Downloads: 128
.pdf Full text (936,89 KB)

3.
OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK
Edina Ljami, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico. V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Published: 02.12.2016; Views: 672; Downloads: 68
.pdf Full text (736,75 KB)

4.
STABILNO RAČUNANJE ENAKIH KREDITNIH ANUITET
Aleksander Golob, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo, kako stabilno računati enaka odplačila anuitetnega kredita s pomočjo računalnika. Obrazec za direktno računanje geometričnega zaporedja – znotraj formule za računanje anuitet – pri nizki obrestni meri vsebuje odštevanje dveh približno enakih števil, kar pomeni veliko relativno napako pri računanju z računalnikom v premični piki. Zato je smiselno uporabiti postopni način računanja členov geometričnega zaporedja, saj ta ne vsebuje odštevanja. Na ta način je število operacij sicer vezano na število kapitalizacijskih obdobij, vendar dobimo s tem direktno stabilen algoritem. Člene lahko računamo bodisi iz prvega člena geometričnega zaporedja bodisi rekurzivno. Do seštevka, ki predstavlja geometrično zaporedje lahko pridemo tudi z računanjem kombinacij in obrestnih mer. Zato preuredimo enačbo, ki jo uporablja Bohte (1995, str. 81) pri analizi zaokrožitvenih napak. Numeričen rezultat takšnega računskega postopka je eno izmed sosednjih števil točnega rezultata, s čimer dobimo enakovredno rešitev k Excelovi PMT funkciji. Prav tako enakovreden, vendar v primerjavi z Bohtejevim veliko bolj učinkovit, pa je algoritem, ki oblikuje izračune iz skupin obrestnih mer v dvojiških korakih in jih nato poveže.
Keywords: finančna matematika, krediti, geometrično zaporedje, numerične metode, analiza zaokrožitvenih napak, Excel-VBA, Octave (programski jezik)
Published: 22.09.2016; Views: 714; Downloads: 56
.pdf Full text (1,53 MB)

5.
Kreditno tveganje in finančne omejitve slovenskih podjetij
Polona Kačičnik, Timotej Jagrič, 2014, original scientific article

Abstract: Višja je verjetnost stečaja podjetja, bolj je podjetje finančno omejeno, njegova rast pa je nižja. Z uporabo objektivnega kazalnika dejanskega stečaja podjetij ugotavljamo kreditno tveganje slovenskih podjetij. Verjetnost stečaja je pojasnjena z individualnimi lastnostmi podjetja in makroekonomskimi spremenljivkami. Mikro podjetja imajo presenetljivo nižjo verjetnost stečaja kakor večja. Ker je kreditno tveganje tesno povezano s sposobnostjo podjetij, da pridobijo zunanje vire, proučujemo tudi finančne omejitve podjetij. Vpliv notranjih virov na rast podjetja se z dostopanjem do zunanjih virov financiranja zniža samo pri večjih, ne pa tudi pri mikro podjetjih. Tem pri zniževanju zunanje finančne omejenosti ne pomaga niti več premoženja, primernega za zastavo.
Keywords: podjetje, krediti, kreditiranje, kreditno tveganje, premoženje, stečaj, napovedi, raziskave
Published: 21.12.2015; Views: 554; Downloads: 35
URL Link to full text

6.
7.
Določanje bonitete banki
Barbara Žagar, 2006, master's thesis

Keywords: bančništvo, banke, bančno poslovanje, tveganje, krediti, regulacija, boniteta, bilanca stanja, poslovni izid, specializirane agencije, case study
Published: 10.07.2015; Views: 913; Downloads: 67
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
FINANCIRANJE RASTOČIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ - NA PRIMERU PODJETJA AVTO NAD D.O.O.
Anja Muhič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo predstavili vire financiranja, ki so na razpolago na slovenskem finančnem trgu za mala in srednje velika podjetja. Danes je znano, da predstavljajo mala in srednja podjetja najbolj dinamičen del gospodarstva, torej so v svojem delovanju bolj prilagodljiva v primerjavi z velikimi podjetji. Lastniki malih in srednje velikih podjetij so za preživetje primorani pridobiti različna finančna sredstva, ki pa so povezana z različnimi stroški. Ravno preskrba finančnih sredstev pomeni eno izmed največjih ovir za dosego uspešnega poslovanja podjetja, saj je dostopnost do finančnih virov ključnega pomena za pospeševanje podjetništva, konkurenčnosti, inovativnosti in rasti. Za financiranje malih podjetij je značilno pretežno dolžniško financiranje. Večina podjetnikov se na začetku financira z lastnimi prihranki, ki pa običajno ne zadostujejo za dolgoročno rast in razvoj. V tej točki se pri malih in srednje velikih podjetjih pojavlja resen problem, kje pridobiti ustrezne finančne vire. Zaradi nedostopnosti določenih virov financiranja za mala in srednje velika podjetja se podjetja odločijo za obliko financiranja, ki jim je dostopna. To sta največkrat bančni kredit in leasing. Še do nedavnega je bil kredit najpogosteje uporabljen vir financiranja. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja leasing. Tako leasing postaja zanimiva oblika financiranja za podjetja. V primerjavi s kreditom je leasing bolj fleksibilen, lažje dostopen, hitreje odobren in ne potrebuje dodatnega zavarovanja, kot so poroki in hipoteka. Prednost leasinga je tudi v tem, da je praviloma delež lastne udeležbe manjši kot pri kreditu. V delu diplomskega seminarja smo opisali možne vire financiranja malih in srednje velikih podjetij in predstavili njihove prednosti in slabosti. Omejili smo se na izbrano podjetje, kjer smo predstavili vire financiranja, ki jih podjetje koristi in izpostavili leasing.
Keywords: Mala in srednje velika podjetja, financiranje, financiranje malih in srednje velikih podjetij, dolžniško financiranje, lastniško financiranje, bančni krediti, leasing, faktoring.
Published: 18.07.2013; Views: 1396; Downloads: 303
.pdf Full text (2,13 MB)

9.
10.
Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica