| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Izračun presnovljivih beljakovin in kislinsko baznega razmerja v krmi za krave molznice : magistrsko delo
Tomaž Garmuš, 2024, master's thesis

Abstract: Vrednotenje oskrbljenosti prežvekovalcev z beljakovinami je pomembno predvsem iz ekonomskih, proizvodnih in tudi zdravstvenih razlogov. V magistrskem delu smo na podlagi ekonomsko izračunanega obroka med seboj primerjali slovenski sistem prebavljivih beljakovin, slovenski sistem presnovljivih beljakovin in nemški sistem uporabnih surovih beljakovin. Preračun smo naredili po sistemu presnovljivih beljakovin in uporabnih surovih beljakovin. Podatke o vsebnosti hranljivih snovi smo za domačo krmo pridobili iz analiz krme, za dokupljeno pa smo jih povzeli iz preglednic LfL. Osnova je bila dnevni obrok za 20 litrov mleka. Po sistemu presnovljivih beljakovin in izračunu smo ugotovili, da imamo v obroku primanjkljaj presnovljivih beljakovin glede na razpoložljiv dušik, ki znaša 216,45 g, ter presežek presnovljivih beljakovin glede na razpoložljivo energijo, ki znaša 529,23 g. Izračun smo nato naredili še po nemškem sistemu uporabnih surovih beljakovin. Ugotovljen je bil minimalen primanjkljaj 10,3 g nXP. Po tem sistemu smo naredili tudi izračun za dnevno mlečnost 25 litrov, ki ustreza potrebam. V nalogi smo izračunali tudi DCAB razmerje, ki nam pove razmerje med pozitivnimi kationi natrija in kalija v razmerju z negativnimi anioni klora in žvepla. Podatke o vsebnosti mineralnih snovi v domači krmi smo pridobili iz analiz krme, za dokupljeno pa smo jih povzeli iz preglednic. Za krave molznice je priporočeno razmerje višje od 150 meq/kg SS. Obstoječi obrok ima razmerje 368,06 meq/kg SS, obrok z dnevno mlečnostjo 25 litrov dnevno pa 308,43 meq/kg SS.
Keywords: krave molznice, oskrbljenost, presnovljive beljakovine, DCAB razmerje
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 50; Downloads: 1
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko delo
Anže Hajšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Keywords: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 383; Downloads: 32
.pdf Full text (959,16 KB)

3.
Variabilnost vsebnosti sečnine v mleku krav molznic glede na pasmo, zaporedno laktacijo, stadij laktacije in sezono : diplomsko delo
Maruša Kramberger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Koncentracija sečnine v mleku krav molznic posredno nakazuje na oskrbo krav z beljakovinami. Največji vpliv na koncentracijo sečnine v mleku ima prehrana krav molznic oziroma krmni obrok živali, a so za pravilno interpretacijo podatka o vsebnosti sečnine v mleku pomembni tudi drugi dejavniki. V raziskavi smo preučevali vpliv pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in sezone ter njihovih interakcij na vsebnost sečnine v mleku krav molznic. Izhodiščni podatkovni set je vseboval preko 450.000 kontrol prireje mleka za krave različnih pasem iz preko 700 različnih rej KGZS zavoda Ptuj za obdobje treh let. Ker so bili podatki številčno neuravnoteženi glede na preučevane dejavnike, smo za obdelavo podatkov naključno izbrali manjši set podatkov (n=7970), ki je bil uravnotežen glede na pasmo, zaporedno laktacijo in stadij laktacije. Rezultati so pokazali, da so vsi preučevani dejavniki, razen zaporedna laktacija, imeli značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Interakcije pa so bile, z izjemo ene (pasma × sezona) neznačilne. Pri pasmi je bila koncentracija sečnine v mleku bistveno višja pri kombiniranih pasmah kot mlečnih. Koncentracija sečnine se je na začetku stadija laktacije postopoma dvigovala do sredine laktacije, nato pa začela postopoma upadati. Pri sezoni smo zabeležili najnižjo koncentracijo pozimi, najvišjo pa poleti. Dvojna interakcija med sezono in pasmo, je pokazala, da je črno bela pasma imela poleti in jeseni nižje vrednosti sečnine v mleku kot druge pasme. V raziskavi, se je izkazalo, da imajo sezona in nekateri z živaljo povezani dejavniki nezanemarljiv vpliv na sečnino, kar kaže na to, da je pomembno, da jih pri upravljanju in krmljenju krav molznic upoštevamo.
Keywords: krave molznice, sečnina, sezona, dejavniki, povezani z živaljo
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 554; Downloads: 25
.pdf Full text (836,56 KB)

4.
Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko delo
Ines Kramberger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 450; Downloads: 33
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko delo
Doris Filipič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 599; Downloads: 37
.pdf Full text (975,86 KB)

6.
Vpliv prehrane in starosti goveda na kolonizacije s Clostridioides difficile : magistrsko delo
Urška Erker, 2022, master's thesis

Abstract: Clostridioides difficile je anaerobna, sporogena bakterija, ki ob porušeni normalni črevesni flori proizvaja toksine in tako povzroči širok spekter črevesnih okužb pri ljudeh in živalih. V okviru magistrskega dela smo želeli raziskati vpliv spremenjene celotne krmne mešanice za govedo (TMR) na kolonizacije s C. difficile v fekalni mikrobioti 30-ih krav molznic glede na zaporedno laktacijo (1.‒6.) in fazo laktacije (I., II., III.). Prav tako smo v raziskavo vključili tudi 32 telet iz 6-ih starostnih skupin, da bi proučili, ali obstaja vpliv starosti in prehrane na kolonizacije s C. difficile v telečjem fecesu. Skupno smo 92 vzorcev inkubirali v bogatitvenem gojišču BHI z dodanim L-cisteinom, kvasnim ekstraktom in tauroholatom (BHIST) in kulturo po alkoholnem šoku inkubirali na selektivnem kromogenem gojišču. Analizo smo izvedli v laboratoriju Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Noben fekalni vzorec ni bil pozitiven na bakterijo C. difficile. Na podlagi rezultatov sklepamo, da na kmetiji, zajeti v raziskavo, bakterija C. difficile v fecesu krav molznic in telet ni prisotna.
Keywords: krave molznice, TMR obrok, teleta, Clostridioides difficile, fekalni vzorci
Published in DKUM: 03.08.2022; Views: 745; Downloads: 112
.pdf Full text (18,94 MB)

7.
Primerjava mlečnosti prvesnic črnobele pasme glede na izvor
Maja Vocovnik, 2021, master's thesis

Abstract: Prireja mleka ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Govedoreja se je od sredine devetdesetih let 20. stoletja koncentrirala in specializirala, kar se izraža v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in v večji kakovosti mleka. V Sloveniji se soočamo z neurejenim trgom plemenske živine, kar predstavlja za rejce, ki želijo kupiti večje število plemenskih živali, velik problem. V izogib temu vse več rejcev izvaja nakup plemenskih živali v tujini v upanju, da bodo kupili genetsko boljše živali kot v Sloveniji. V naši raziskavi smo poskušali ugotoviti, ali obstajajo razlike v proizvodnih parametrih prvesnic, ki so bile pripeljane iz Danske kot breje telice v primerjavi s slovenskimi vrstnicami. Kmetija A in kmetija B sta iz Danske v letu 2019 uvozili vsaka po 17 brejih telic črnobele pasme z namenom, da bi povečali število živali in izboljšanji genetski potencial. Ugotovili smo, da so danske telice statistično značilno (P < 0,01) telile mlajše, namolzle več ECM, priredile več beljakovin (kg) in maščob (kg) ter dosegle višji delež beljakovin v mleku. S tem ugotavljamo, da so uvožene prvesnice v ključnih proizvodnih parametrih boljše od slovenskih vrstnic.
Keywords: krave molznice, črnobela pasma, prireja mleka, proizvodne lastnosti
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1067; Downloads: 73
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Keywords: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1701; Downloads: 200
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Razvoj linearnega modela za izračun krmnih obrokov za krave molznice
Nina Pavlič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo razvili linearni model za sestavo letnega in zimskega krmnega obroka. Krmni obrok je bil sestavljen za krave molznice na primeru lastne konvencionalne kmetije. Ker vemo, da cene pri prodaji mleka zelo nihajo, je potrebna prilagoditev na optimiranje stroškov. Različni avtorji poudarjajo, da lahko stroški krmnega obroka dosežejo tudi do 65 % vseh skupnih stroškov prireje. Iz tega vidika je torej optimiran krmni obrok izjemnega pomena. Minimizirali smo stroške krmnega obroka in ga naredili ustreznejšega z vidika hranilnih vrednosti. V Microsoft Office Excelu smo razvili program in s pomočjo Reševalnika, ki je eno izmed osnovnih Excelovih orodij, dobili najustreznejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za krmo, ki jo pridelamo doma: travno silažo, seno in pašo, smo izračunali lastno ceno, za vso ostalo krmo in dodatke pa smo uporabili nabavno ceno. Primerjali smo krmni obrok, ki je trenutno pokladan na kmetiji in krmni obrok, ki smo ga s pomočjo linearnega programa sestavili.
Keywords: krmni obrok, linearni program, optimizacija, krave molznice
Published in DKUM: 11.06.2019; Views: 1892; Downloads: 269
.pdf Full text (1,22 MB)

10.
Postopek pridobitve projektne dokumentacije in izvedbena faza gradnje kompostnega hleva za krave molznice
Urška Bandur, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil, da predstavimo projekt novogradnje kompostnega hleva za rejo krav molznic, kot nov tip objekta, ki se pri nas šele uveljavlja. Na obravnavani kmetiji so se odločili za nov kompostni hlev, ker želijo povečati število živali, olajšati fizično delo ljudi in izboljšati način reje. S tem bodo prešli iz reje privezanih krav molznic na rejo neprivezanih krav. Trenutno imajo v hlevu 26 krav, v novem hlevu pa bo prostor za maksimalno 62 živali, od tega za 50 krav molznic in za 12 plemenskih telic. Za tip ležalnega prostora s kompostom so se odločili, ker želijo živalim nuditi maksimalno udobje in s tem vplivati na njihovo proizvodnost. Ob slednjem povečanju črede, bodo postopoma povečevali tudi obdelovalne njivske površine z dokupom oziroma zakupom.
Keywords: novogradnja, kompostni hlev, krave molznice
Published in DKUM: 19.09.2018; Views: 1814; Downloads: 295
.pdf Full text (2,15 MB)

Search done in 5.78 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica