| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 39
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
2.
3.
50 LET OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT
Nataša Potočnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem prestavila zgodovino in razvoj šolstva na Ptuju, s poudarkom na Osnovni šoli Ljudski vrt. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Tega leta je bila s Sklepom Občinskega ljudskega odbora Ptuj, številka 01/l-6885/1, z dne 7. avgusta 1958 ustanovljena osnovna šola Ptuj III, s sedežem v Prešernov ulici (gimnazijska stavba) ter ji določen šolski okoliš. Pouk se je začel 5. septembra 1958, v prostorih Prešernova 31, v šestih učilnicah ter še eni učilnici v sosednjem Dijaškem domu, v dveh izmenah — bilo je 11 oddelkov ter vpisanih 417 učencev. Februarja 1959 se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Osojnika. Zaradi širitve gimnazije je bilo potrebno najti nove prostore delovanje osnovne šole, kar je bilo začasno rešeno z zgraditvijo paviljonske šolske stavbe na Potrčevi cesti — v njej so bile štiri učilnice, zbornica, kabinet, pisarna, sanitarije in hodnik z garderobnimi omaricami. Ker je pouk potekal v 11 oddelkih, sta dve učilnici bili še vedno v prostorih gimnazije, v Prešernovi ulici. Otvoritev prostorov šole na Potrčevi cesti je bila 12. septembra 1960. S šolskim letom 1964/1965 pa je Osnovna šola Franca Osojnika pričela delovati v novih prostorih, Trubarjevem naselju, danes Župančičeva ulica 10, kjer deluje še danes. Šola se je 10.3.1992 preimenovala v Osnovno šolo Ljudski vrt Ptuj. V okviru Osnovne šole Ljudski vrt deluje podružnica Grajena — Osnovna šola Grajena je bila priključena Osnovni šoli Franca Osojnika že s 1. septembrom 1962. Ob ustanovitvi je bila Osnovna šola Ptuj III najmanjša ptujska osnovna šola, ki se je razvila v najmočnejšo osnovno šolo na ptujskem ter 14. največja po številu otrok v Sloveniji. V šolskem letu 2008/2009 je bilo vpisano v Osnovno šolo Ljudski vrt 617 učencev v 27 oddelkih (skupaj s podružnico Grajena je šolo obiskovalo 789 otrok v 36 oddelkih).
Keywords: šola, šolstvo na Ptuju, Osnovna šola Ljudski vrt, izobraževanje, značilnosti kraja Ptuj.
Published: 25.11.2009; Views: 3679; Downloads: 289
.pdf Full text (2,92 MB)

4.
5.
6.
7.
Forenzično preiskovanje vzrokov požara : diplomsko delo
Mateja Cergol, 2010, undergraduate thesis

Keywords: požari, nesreče, forenzika, kriminalistično preiskovanje, ogled kraja, diplomske naloge
Published: 20.08.2010; Views: 2190; Downloads: 465
.pdf Full text (3,09 MB)

8.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, final seminar paper

Abstract: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Keywords: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Published: 02.12.2010; Views: 2819; Downloads: 240
.pdf Full text (938,61 KB)

9.
10.
VARNA RABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Vera Udovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje kako pomembna je varnost v elektronskem bančništvu. Če ljudje niso prepričani o varnosti, se ne odločajo za uporabo e-bančništva. Elektronsko poslovanje pa brez tega nima smisla. Varnost dosegamo z zaščito podatkov tako, da jih zašifriramo in elektronsko podpišemo. Držati se moramo tudi varnostnih ukrepov. Uporabljati samo enkratna gesla ali pa bolj zanesljive pametne kartice. Banke pa nam s svoje strani zagotavljajo varnost z uporabo raznih principov in protokolov, ter s požarnimi zidovi. Informacije morajo potovati hitro, enostavno in po varni poti. Elektronsko bančništvo omogoča varno, hitrejše in lažje opravljanje bančnih storitev. Pridobimo si čas, nimamo opravka s papirnatimi obrazci in izognemo se čakalnim vrstam pred bančnimi okenci. Zato uporabljamo elektronsko bančništvo na domu ali v podjetju v času, ki nam najbolj ustreza, saj je odpiralni čas bank za marsikatero podjetje in tudi posameznika nesprejemljiv.
Keywords: elektronsko bančništvo, vdor v bančni informacijski sistem, varnost podatkov, infrastruktura javnih ključev, kraja identitete.
Published: 18.02.2011; Views: 1344; Downloads: 86
.pdf Full text (522,93 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica