| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev
Marko Garmut, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Keywords: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Published: 22.11.2018; Views: 286; Downloads: 63
.pdf Full text (955,64 KB)

2.
Pravno-ekonomski vidiki obdavčitve elektronskih storitev v sloveniji in izven nje
Maruša Sakelšek, 2018, master's thesis

Abstract: Pred leti so bile elektronsko opravljene storitve omejene na razmeroma ozek krog zavezancev, predvsem je šlo za velike multinacionalke in državne monopole, danes pa temu ni več tako. Razvoj sodobnih tehnologij, visoka dostopnost spleta ter vse večja pripravljenost potrošnikov za nakup blaga in storitev preko tega omogočajo vstop na mednarodni trg tudi mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem. Splet je namreč orodje, ki jim omogoča, da z razmeroma nizkimi stroški dosežejo svoje potencialne kupce na globalni ravni. V magistrskem delu govorimo o pravno-ekonomskih vidikih obdavčitve elektronskih storitev. Predstavljamo novosti oz. spremembe zakonodaje, ki so v povezavi z obdavčitvijo elektronskih storitev začele veljati s 1. januarjem 2015, ter posledice teh sprememb v praksi. Podrobno predstavljamo posebno ureditev, sistem mini VEM, ki se je uveljavil s 1. januarjem 2015, ter prikažemo praktični primer oddaje posebnega obračuna DDV preko portala eDavki. V nadaljevanju primerjamo obravnavo elektronskih storitev glede na sedež in status prejemnika na primerih slovenskega in britanskega podjetja ter se dotaknemo brexita in njegovega vpliva na opravljanje elektronskih storitev. Posebno poglavje smo posvetili problematiki na področju elektronskih storitev, predvsem na podlagi sodb Sodišča EU, predstavili pa smo tudi ključne smernice Evropske komisije v zvezi z modernizacijo obstoječega sistema DDV v EU in do sedaj sprejete spremembe zakonodaje za naslednja tri leta ter pričakovane posledice njihovega sprejetja. Dotaknili smo se še vprašanja, zakaj se multinacionalke raje odločajo za odpiranje podjetij v tujini, predvsem na Irskem, in ne v Sloveniji, ter podajamo predloge, s katerimi bi lahko področje obdavčitve elektronskih storitev še izboljšali.
Keywords: elektronske storitve, elektronsko opravljene storitve, kraj opravljanja storitev, sistem mini VEM, eDavki
Published: 25.11.2019; Views: 85; Downloads: 10
.pdf Full text (1,83 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica