| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 80
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
2.
3.
Vpliv ukrepov lovske inšpekcije na porast in upad kršitev v obdobju med letoma 2016-2021 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Kovač, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje zakonov in pravil je temelj delovanja in urejenosti vsake skupnosti. Posameznike katere druži interes lova se ravnajo po zakonih, ki jih narekuje področje lovstva v Sloveniji. Nadzor nad upoštevanjem in spoštovanjem izvajanja dela na področju lovstva vršijo in nadzirajo lovski inšpektorji, ki delujejo v okviru Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu. Z izvajanjem nadzora preverjajo spoštovanje zakonskih določb, izvajanje koncesijskih pogodb in načrtov upravljanja divjadi ter pravilnost in učinkovitost dela lovskih čuvajev. V zaključnem delu predstavljamo zakonodajo in pooblastila služb lovske inšpekcije, ki urejajo, narekujejo in nadzirajo delo lovstva v Sloveniji. Analiza se osredotoča predvsem na upoštevanje tovrstnih zakonov in vpliv ukrepov lovske inšpekcije. Vpliv ukrepov lovske inšpekcije se kaže v ponavljajočih se kršitvah oziroma upadu obravnavanih kršitev. Tovrstno stanje smo preverjali v letnih poročilih Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo za vsako posamezno leto od leta 2016 pa do vključno 2021. Problematika na področju lovstva v Sloveniji se kaže predvsem v nepravilnem delovanju lovsko čuvajske službe, ki beležijo med največkrat obravnavane kršitve s strani lovske inšpekcije. Izsledki kažejo, da število kršitev glede na izrečene ukrepe ne upada. Problematiko bi lahko pripisali primanjkljaju kadra lovske inšpekcije, katerim zaradi pomankanja uslužbencev pripisujejo preobremenjeno delo, ki terja efektivnost in površnost pri samem nadzoru.
Keywords: lovska inšpekcija, inšpektorji, lov, kršitve, ukrepi, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.04.2023; Views: 455; Downloads: 58
.pdf Full text (1,07 MB)

4.
Vpliv medijev na propagando navijaške kulture : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žan Luka Konjar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, na kakšen način mediji s svojim poročanjem o navijaških skupinah ter z njimi povezanih incidentih in neredih vplivajo na delovanje in prepoznavnost teh navijaških skupin v družbi. V današnjem svetu so mediji del našega vsakdanjega življenja, ki ga usmerjajo in nam ustvarjajo osebno mnenje. Mediji so prisotni vsepovsod in na vsakem koraku poskušajo s svojim poročanjem pritegniti čimveč občinstva. Bolj so pri tem uspešni, če objavljajo o stvareh, ki občinstvo privlačijo. Nasilje je zagotovo eno izmed področij, ki privablja pozornost ljudi, saj gre pri tem za željo posameznika po informiranju. Ljudje se najbolj zanimajo za stvari, ki jih lahko na kakršenkoli način ogrožajo. Mediji predvsem o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način; navadno poročajo o najbolj spektakularnih obikah nasilja. Zato se radi osredotočajo na incidente, ki jih povzročijo navijaške skupine in se dogajajo na športnih prireditvah ali v nekaterih primerih tudi izven stadionov in športnih dvoran. Na drugi strani tovrstno poročanje izkoriščajo navijaške skupine za svoj temeljni cilj, in sicer za (samo)promocijo. Ko določen medij poroča o nasilju navijaške skupine, se o njem veliko govori in razpravlja. S tem se navijaške skupine dokazujejo drugim navijaškim skupinam in preostalemu občinstvu, saj so zelo rade v središču pozornosti. Ugotovili smo, kakšno je stanje v Evropi na tem področju in kako se različne države spopadajo s tovrsnim problemom, primerjali smo države celinske Evrope z Veliko Britanijo, ki je ubrala poseben način v boju proti huliganizmu in nasilju na športnih prireditvah, in sicer s strogim pristopom velikih zapornih in denarnih kazni ter izkaznicami za vse udeležence športnih prireditev. V Sloveniji problem huliganizma ni tako problematičen, kot je bil na Otoku, in sicer zaradi manjšega zanimanja za nogomet, so pa tudi pri nas uvedli ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja nasilnim posameznikom. Mediji največ pozornosti namenijo nasilju v nogometu, kajti gre za najbolj priljubljen šport na svetu, kar še dodatno poveča možnost za zanimanje občinstva, to pa seveda vodi v večji dobiček, ki je eden izmed glavnih ciljev množičnih medijev.
Keywords: navijanje, kršitve javnega reda in miru, vpliv medijev, navijaške skupine, navijaška kultura, huliganizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2022; Views: 459; Downloads: 55
.pdf Full text (802,22 KB)

5.
Zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih v gostinski panogi : magistrsko delo
Danijel Pranjić, 2022, master's thesis

Abstract: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Keywords: kršitve, magistrska dela
Published in DKUM: 08.04.2022; Views: 759; Downloads: 70
.pdf Full text (1,26 MB)

6.
Zloraba zdravniškega reda ter zdravnikovega obvestila o možnosti nadzora ali kontrole bolniškega staleža s strani detektiva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tom Šraj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izkoriščanje bolniške odsotnosti je za delodajalca resna organizacijska in finančna težava. Detektivi z odkrivanjem in zbiranjem informacij velikokrat poenostavijo postopek, s katerim delodajalec prekine delovno razmerje delavcu, ki izkorišča bolniški stalež in prihranijo nepotrebne stroške, ki bi morda nastali v prihodnosti zaradi nadaljnjega izkoriščanja bolniškega staleža. Znebijo se člena, ki ne stremi k skupnemu napredku in povzroča stagnacijo na svojem delovnem mestu. Namen diplomske naloge je ugotavljanje in razumevanje glavnega vzroka za upravičene in neupravičene bolniške izostanke z dela. Intervjuji z detektivi predstavijo njihov pogled na to problematiko, saj največkrat oni odkrivajo neupravičene odsotnosti z dela. Interpretacija intervjujev z zdravniki predstavlja vpogled v vzroke bolniške odsotnosti ter njihove izkušnje z ugotavljanjem ter predpisovanjem bolniškega reda. Ugotovljeno je bilo, da vzrok za kršitve najdemo največkrat znotraj samega podjetja. Predpostavko, da je bolniški red spisan preohlapno in ne vsebuje smiselnih omejitev in prepovedi, potrjujejo trije od štirih detektivov, ki so sodelovali pri raziskovanju problema. Zdravniki preohlapno napisan bolniški red upravičujejo s tem, da svojih pacientov ne želijo preveč omejevati in da je bolniški red predpisan z namenom čim hitrejšega okrevanja. Rešitev kršenja bolniškega reda bi bila lahko v preoblikovanju pravil, ki trenutno dopuščajo kršitve. Strožji pravilnik ali obvezne smernice, ki določajo dovoljenja, priporočila, omejitve in prepovedi glede na poškodbo ali bolezen posameznika, seveda z določenimi izjemami, bi pripomogle k ustrezni standardizaciji bolniškega reda.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, bolniške odsotnosti, bolniški red, nadzori, kršitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 802; Downloads: 62
.pdf Full text (1007,26 KB)
This document has many files! More...

7.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, master's thesis

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1224; Downloads: 161
.pdf Full text (890,27 KB)

8.
Obvladovanje tveganj v gospodarski družbi z vidika varstva osebnih podatkov : magistrsko delo
Aljaž Lep, 2019, master's thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov predstavlja institut, ki z razvojem informacijske tehnologije in posledično težjem nadzoru nad širjenjem informacij pridobiva na svojem pomenu. Sprejem Splošne uredbe (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ang. General Data Protection Regulation) je povzročil, da morajo organizacije ureditev varovanja osebnih podatkov ponovno preveriti in ji nameniti več pozornosti kot doslej. Zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov zahteva od vseh organizacij določene obveznosti, pri čemer je večina obveznosti, ki jih uvaja nova Splošna uredba obstajala že pred njenim sprejemom. Magistrska naloga obravnava obveznosti in aktivnosti, ki jih morajo organizacije zasebnega sektorja urediti, da se uspešno izognejo tveganjem, ki jih nespoštovanje zakonodaje na tem področju prinaša. Poudarek je na pripravi dokumentacije, ki jo morajo organizacije sprejeti oziroma urediti in aktivnostih ter ukrepih, ki jih je potrebno izvrševati v praksi. Predstavljena je večina novosti, ki jih uvaja Splošna uredba, kot so: institut pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, politika varstva osebnih podatkov, obveznost uradnega obveščanja o kršitvah (obveznost samoprijave). V Sloveniji je zaradi nesprejetja novega področnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), nastala »pravna praznina«, zaradi katere nastaja dvom, ali ima informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ sploh ustrezna pooblastila za sankcioniranje nespoštovanja določb Splošne uredbe. Zaenkrat se sankcije za kršitve namreč še vedno izrekajo po obstoječem Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1), kljub temu pa ima nadzorni organ določena pooblastila tudi po Splošni uredbi. Omenjenega področnega zakona ZVOP-1 oziroma prihajajočega ZVOP-2 nikakor ne gre zanemariti, saj se določbe ZVOP-1 še vedno uporabljajo za tista področja, ki jih Splošna uredba ne ureja oziroma jih področni zakon lahko uredi drugače. Tako bo tudi bodoči ZVOP-2 urejal določene institute, ki jih Splošna uredba ne ureja, med drugim tudi področje videonadzora in neposrednega trženja, ki sta oba zelo pogosti praksi večine organizacij. V številnih državah članicah EU so nadzorni organi že izrekali sankcije zaradi kršitve določb Splošne uredbe. Med najpogostejšimi kršitvami so predvsem pomanjkljivosti na področju zavarovanja osebnih podatkov, (nezadostne) informacijske varnosti in nepooblaščenih vpogledov. Najvišje sankcije za kršitve so pričakovano prejele multinacionalne organizacije, vendar niti srednje velike in majhne gospodarske družbe, ki v svojih sistemih hranijo podatke o zgolj par 100 strankah, niso imune za tveganja, ki jim grozijo na področju varstva osebnih podatkov. Upoštevanje veljavne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov nedvomno pripomore k omejevanju možnih tveganj, sočasno pa povečuje tudi ugled organizacije v očeh posameznikov, konkurence in drugih subjektov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, Splošna uredba (GDPR), dokumentacija, ZVOP-1, ZVOP-2, varnostni incident, samoprijava, odgovornost za kršitve.
Published in DKUM: 19.12.2019; Views: 1594; Downloads: 188
.pdf Full text (955,74 KB)

9.
Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nives Ravnak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Keywords: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Published in DKUM: 08.10.2019; Views: 1084; Downloads: 168
.pdf Full text (1,25 MB)

10.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju : diplomsko delo
Lara Knapić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Keywords: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 23.05.2019; Views: 2873; Downloads: 524
.pdf Full text (695,73 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica