1. Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Kozarič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Keywords: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 151; Downloads: 35
 Full text (1,04 MB) |
2. Kršitev človekovih pravic na temelju prepovedi posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov : diplomsko deloLaura Kraner, 2020, undergraduate thesis Abstract: V preambuli Konvencije o otrokovih pravicah je navedeno, da mora otrok za poln in harmoničen razvoj svoje individualnosti odraščati v družinskem okolju, v sreči, ljubezni in razumevanju in da si morajo države prizadevati, da bi otroci odraščali v urejenem družinskem in življenjskem okolju. Vsaka država naj bi zagotovila ukrepe, s katerimi bo skrbela za varstvo otrokovih koristi. Tretji člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje načelo največje koristi otroka, ki določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo.
Bistvo diplomskega dela je predstaviti, kje so bile kršene človekove oziroma otrokove pravice in na kakšen način bi jih morala vsaka država upoštevati pri mednarodnih posvojitvah. Spodbuditi je treba države, da spoznajo, da mednarodna posvojitev predstavlja alternativen in včasih edini način skrbi za otroka, če zanj ni mogoče najti druge možnosti, še posebej, če gre za otroke, ki so bolni in so ostali brez bioloških staršev ter so prisiljeni biti in ostati več let v sirotišnicah.
Keywords: otrok, posvojitev, mednarodna posvojitev, kršitev človekovih pravic, načelo varstva otrokovih koristi
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 1089; Downloads: 77
Full text (470,60 KB) |
3. Uporaba brezpilotnih letalnikov pri storitvi kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Arko, 2020, undergraduate thesis Abstract: S hitrim razvojem cele vrste tehnologij postajajo brezpilotni letalniki vse bolj tehnično dovršeni, v delovanju vse bolj raznovrstni, zmogljivi in zanesljivi, uporabniku prijaznejši, cenovno dostopnejši in s tem vse bolj razširjeni pripomočki ljudem za opravljanje najrazličnejših dejavnosti. Nekatera človeška ravnanja lahko štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi, ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi državni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih. Predmet diplomskega dela je proučitev problema človekovih ravnanj, ki jih štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi v povezavi z uporabo brezpilotnih letalnikov v vlogi pripomočkov storitve kaznivih dejanj. V prvem delu raziskujemo razvoj in vrste brezpilotnih letalnikov vključno z rešitavmi obvladovanja virov ogrožanja, ki jih slednji povzročajo ob njihovi nepravilni ali nezakoniti uporabi. Proučujemo, kako je njihova uporaba normativno urejena v Sloveniji in Evropski uniji. V nadaljevanju proučujemo uporabne lastnosti brezpilotnih letalnikov za storitve kaznivih dejanj in nedovoljene posege v človekove pravice ter s pomočjo člankov analiziramo primere nezakonite ali nepravilne uporabe brezpilotnih letalnikov. V razpravi s sintezo analitičnih ugotovitev empiričnega dela naloge združimo ugotovitve za potrditev hipotez. Uporabnost brezpilotnih letalnikov glede na njihove lastnosti proučimo skozi določila normativnih podlag in ob tem identificiramo možnosti storitve kaznivih dejanj oziroma kršitve pravil ter hkrati proučimo normativno pravne varovalke, ki naj bi zlorabe preprečevale. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo prebiranja domače ter tuje literature, smo dopolnili z izvedbo intervjuja. V zaključnem delu naloge predlagamo nadaljne korake na področju obvladovanja tveganj, ki jih povzročajo brezpilotni letalniki za storitve kaznivih dejanj ali ogrožanje človekovih pravic.
Keywords: diplomske naloge, brezpilotni letalnik, zloraba, kršitev človekovih pravic, kaznivo dejanje
Published in DKUM: 23.06.2020; Views: 702; Downloads: 50
Full text (922,41 KB) |
4. Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakseMonika Pušaver, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost.
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic.
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride.
V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse.
Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride.
13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Keywords: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 3185; Downloads: 435
Full text (761,96 KB) |
5. |
6. Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravicSara Žolger, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravic« sestoji iz uvodnega in glavnega dela razdeljenega na tri glavna poglavja. Uvodni del in prvo poglavje diplomskega dela zajemata splošne informacije o obravnavani tematiki, kjer se osredotočimo na predstavitev oziroma opredelitev osnovne ideje diplomatske zaščite ter neposredno povezanih področij kot so njen razvoj, vrste in splošna kodifikacija. Drugo poglavje diplomskega dela pokriva analizo in predstavitev ključnih pogojev za uveljavljanje zahtevka diplomatske zaščite, slednji so podkrepljeni z dejanskimi primeri v sodni praksi. Zadnje tretje poglavje predstavi tematiko diplomatske zaščite kot posledico kršitve mednarodnega prava s strani druge države. Prav tako so obravnavane vsebine pravne podlage za uveljavljanje diplomatske zaščite ter pravna sredstva, postopki in načini uveljavljanja diplomatske zaščite. Posebna pozornost je na koncu namenjena razvoju človekovih pravic v povezavi z institutom diplomatske zaščite, njunim podobnostim in razlikam. Glavni namen oziroma cilj diplomskega dela se je seznaniti s pomenom diplomatske zaščite in drugimi vplivnimi dejavniki, ki tako posredno kot tudi neposredno vplivajo na njen obstoj, razlago in uveljavljanje.
Keywords: diplomatska zaščita, mednarodno pravo, kršitev pravic, državljanstvo
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1079; Downloads: 246
Full text (615,82 KB) |
7. PROBLEMATIKA NEPROFITNIH NAJEMNIN V DENACIONALIZIRANIH STANOVANJIHAlen Kurtiš, 2017, master's thesis Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja s problematiko neprofitnih najemnin v denacionaliziranih stanovanjih. Gre za področje Stanovanjskega prava, ki je neadekvatno urejeno že vse od osamosvojitve Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).
Stanovanjska pravica je bila pravica do družbenega stanovanja , ki je državljanom zagotavljala stalno uporabo stanovanja za njihove osebne potrebe in potrebe njegove družine. Imetniki stanovanjske pravice so v stanovanjih lahko bivali nedoločen čas in za neprofitno najemnino. S prehodom iz socialističnega v demokratični režim je svojo reformo doživela tudi Stanovanjska zakonodaja, v kateri se je uveljavila ustavno zavarovana pravica do zasebne lastnine. Posledično je prišlo do ukinitve stanovanjske pravice. Položaj bivših imetnikov stanovanjske pravice se je rezultiral v zakonsko določeni obveznosti prvotnih lastnikov, skleniti najemno razmerje z bivšim imetnikom stanovanjske pravice za nedoločen čas in neprofitno najemnino. Bivši imetniki so pridobili upravičenje do neprofitnega stanovanja po samem zakonu (ex lege), ne da bi se preverjalo njihovo gmotno stanje in upravičenost do neprofitne najemnine. Do nje so bili najemniki upravičeni kot bivši imetniki stanovanjske pravice. S tovrstno ureditvijo Stanovanjskega zakona je Vlada RS posegla v upravičenja tako prvotnih lastnikov kot bivših imetnikov stanovanjske pravice.
Bivši imetniki stanovanjske pravice, ki so v prejšnjem režimu, ki je temeljil na družbeni lastnini, mislili, da so stanovanja v katerih bivajo praktično njihova, so bili ob prehodu na demokratičen režim, ki jih je postavil v položaj najemnikov, močno oškodovani, saj njihov položaj najemnikov ni bil primerljiv s položajem imetnikov stanovanjske pravice. Pravico so iskali tako v domačem kot mednarodnem pravnem redu. Med drugim tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je na podlagi navedb obeh strank, tako pritožnikov kot vlade RS odločilo, da bivšim imetnikom stanovanjske pravice niso bile kršene pravice in da je bil poseg v njihove pravice sorazmeren s posegom v pravice prvotnih lastnikov, ki sta ga obe skupini morali trpeti kot neizogibne posledice odločitve
zakonodajalca, da omogoči, da se po drugi svetovni vojni nacionalizirana stanovanja vrnejo v naravi. Prvotnim lastnikom je bilo potrebno povrniti vsa upravičenja, ki so mu bila odvzeta, to pa je terjalo omejitev pravic bivšim imetnikom stanovanjske pravice, ki so v teh stanovanjih bivali.
Spremembe so se prav tako dogajale na domačem pravnem parketu, kjer je svojo vlogo odigralo Ustavno sodišče (v nadaljevanju USRS), ki je s svojo sodno prakso omejilo prenosljivost najemnega razmerja po neprofitnih pogojih. Prvotno se je stanovanjsko razmerje po smrti imetnika stanovanjske pravice preneslo na zakonca, zunajzakonskega partnerja ali ožjega družinskega člana. USRS je prenosljivost najemnega razmerja po neprofitnih pogojih omejilo zgolj na zakonca ali zunajzakonskega partnerja, z razlago, da je ključna razlika med položaji zakonca oz. zunajzakonskega partnerja in ožjimi družinskimi člani v kvaliteti in namenu skupnosti. Namen zakonske skupnosti je trajno skupno bivanje, tega elementa pa ni mogoče pripisati drugim sorodstvenim vezem. Želja in namen skupnega trajnega bivanja je praviloma le med zakonci, ne pa tudi med drugimi ožjimi družinskimi člani.
Avtor v zadnjem delu raziskovalne naloge obravnava Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, ki v svoji agendi prihodnosti predlaga, da se omilitev položaja prvotnih lastnikov, ki so denacionalizacijski upravičenci, zagotovi z denarno izravnavo (doplačilom najemnine) v razliki med neprofitno in primerno tržno najemnino. Takšen način ureditve bi RS obvaroval pred morebitnimi posegi v upravičenja bivših imetnikov stanovanjske pravice ali prvotnih lastnikov, hkrati pa bi tovrstna rešitev predstavljala znatno manjšo obremenitev za proračun RS, kot če bi država najemnikom zagotovila druga primerna stanovanja.
Keywords: Stanovanjska pravica, imetnik stanovanjske pravice, bivši imetniki stanovanjske pravice, prvotni lastniki, denacionalizacijski upravičenci, kršitev človekovih pravic, prenosljivost stanovanjske pravice, ukinitev stanovanjske pravice, Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025.
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1510; Downloads: 236
Full text (1,20 MB) |
8. VARSTVO PRAVIC PACIENTOV V PRIMERU KRŠITEV V UPRAVNIH POSTOPKIHJanez Jeromel, 2016, master's thesis/paper Abstract: Zdravje je največja vrednota je rek, ki velja že skozi stoletja človeške zgodovine. Človek je vedno potreboval pomoč sočloveka, ko mu njegovo zdravje ni dopuščalo normalnega življenja. Že od nekdaj ljudje poznajo moč zdravilnih rastlin, v novejši zgodovini pa si pomagajo s takšnimi in drugačnimi znanstvenimi dosežki moderne medicine. Pri zdravljenju se nehote srečajo s postopki, ki niso v skladu z njegovimi pričakovanji in z raličnimi dokumenti,ki jim zagotavljajo določene pravice. Pravice pa so zato, da se kršijo. In kadar so kršene pravice ljudi kot pacientov so ti še bolj občutljivi, saj kršitve puščajo določene posledice tudi na njihovem zdravju. Človek se je skozi različna zgodovinska obdobja zavedal svojih temeljnih pravic in svoboščin, ki pa vedno niso bile zapisane na papirju. Z razvojem in kodifikacijo le- teh so ze začele razvijati tudi pravice pacientov.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Pacienti, pravice pacientov, upravni postopki, kršitev, zastopnik pacientovih pravic, potrošnik.
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 1246; Downloads: 150
Full text (3,06 MB) |
9. PRAVNO VARSTVO DELAVCEV ZARADI NOSEČNOSTI IN STARŠEVSTVA MED TEORIJO IN PRAKSOBrina Stegenšek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Časi, ko so ženske doma skrbele za otroke, moški pa so bili hranitelji družine, so že zdavnaj minili. Danes je nekaj običajnega, da dohodek, od katerega družina živi, pridobivata oba starša, ob tem pa enakopravno prevzemata skrb za nego in razvoj otrok. Starševstvo v današnjem času predstavlja za zaposlena starša velik izziv, saj morata oče in mati po rojstvu otroka uskladiti družinske in poklicne obveznosti, na trgu dela in na delovnem mestu pa se lahko predvsem noseče delavke soočijo tudi z različnimi oblikami diskriminacije. Zaradi posebnega položaja delavcev v tem življenjskem obdobju je zato naša država enako kot druge razvite države nosečim delavkam in staršem namenila posebno varstvo. V diplomskem delu predstavljamo in razčlenjujemo pravne vire z delovno-pravnega področja, ki urejajo varstvo nosečnih delavk in staršev v Sloveniji in najpomembnejše mednarodne dokumente, ki so podlaga za ureditev tega področja v naši državi. Podrobneje predstavljamo pravice, ki so staršem in nosečim delavkam v Sloveniji zagotovljene v okviru posebnega varstva, ureditev materinskega, očetovskega in starševskega dopusta v Sloveniji pa primerjamo tudi z ureditvijo v drugih državah članicah Evropske unije. Pomemben del diplomskega dela namenjamo raziskovanju kršitev in uveljavljanju pravic delavcev, ki so deležni posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva.
Keywords: Noseča delavka, starševstvo, varovana kategorija, delovna zakonodaja, kršitev pravic.
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 899; Downloads: 105
Full text (1,86 MB) |
10. MEDNARODNA PRISTOJNOST GLEDE KRŠITVE OSEBNOSTNIH PRAVIC NA INTERNETU – VPLIV ODLOČBE SODIŠČA EU V ZADEVI E-DATE ADVERTISING IN MARTINEZRok Pleteršek, 2014, undergraduate thesis Abstract: Internet je globalen medij, ki ne pozna meja in preko katerega se informacije distribuirajo bistveno drugače, kot na primer v tiskanih medijih, na radiu in na televiziji. Diplomsko delo obravnava vpliv deliktov storjenih preko interneta na določitev mednarodne pristojnosti sodišč v okviru Uredbe št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih določb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Avtor predstavi analizo in pomen odločbe Sodišča Evropske unije v združeni zadevi eDate Advertising GmbH proti X in Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, v kateri je Sodišče EU prvič postavilo smernice določanja mednarodne pristojnosti, zaradi kršitev osebnostnih pravic na internetu. Odločba Sodišča EU v združeni zadevi je pomemben mejnik, v okviru katere je Sodišče EU omogočilo, da je celotno škodo mogoče uveljavljati tudi v kraju, kjer je težišče spora. S tem je na novo definiralo pravila o tem, sodišče katere države je pristojno za reševanje spora zaradi posega v čast in dobro ime zaradi objave informacij na spletu.
Keywords: eDate Advertising GmbH proti X, Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, Shevill, kršitev osebnostnih pravic, kiberprostor, mednarodna pristojnost sodišč, Bruseljska uredba I.
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1866; Downloads: 334
Full text (355,99 KB) |
