| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZARADI NESPOŠTOVANJA PRAVA EU - HIBRIDNOST PRAVIL NACIONALNEGA IN PRAVA EU
Bojana Vogrinec, 2011, master's thesis

Abstract: Temeljno načelo odškodninske odgovornosti države zaradi kršitev prava EU je plod dolgoletne prakse Sodišča Eropske unije. Zagotavlja učinkovito uveljavljanje pravic, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU v pravnih redih držav članic. Sistema varstva pravic v pravu EU zagotavlja posamezniku neposredno uporabo pravil EU torej pravil, ki niso pravila notranjega prava njegove države članice tako, da se na ta pravila lahko sklicuje neposredno pred domačimi državnimi organi in sodišči. Jedro naloge se ne nanaša na raziskovanje pravic, ki jih pravo EU podeljuje posameznikom, prav tako ni namen te naloge, poglobljeno raziskati pravna sredstva zoper državo članico, domnevno kršiteljico prava EU, pač pa je osrednjega pomena preučitev vpliva kršitev obveznosti, ki so jih s pravnim redom EU prevzele države članice do posameznikov. Magistrska naloga se ukvarja s situacijami v katerih prihaja do nasprotij med pravicami, ki jih posameznikom podeljuje pravo EU in ravnanjem držav članic. Raziskovanje, ali obstaja odškodninska odgovornost države zaradi nespoštovanja prava EU ter raziskovanje predpostavk, ki morajo biti pri tem izpolnjene temelji na sodbah Sodišča EU, ki segajo v različna obdobja razvoja evropske integracije. Pri tem se naloga osredotoča predvsem na odgovornost države za škodo, ki jo lahko s svojim aktivnim ali pasivnim ravnanjem pri implementaciji prava EU povzroči posameznikom.
Keywords: Pravo EU, odškodninska odgovornost države zaradi kršitev prava EU, kršitev prava EU, predpostavke odškodninske odgovornosti po pravu EU.
Published: 19.04.2012; Views: 3001; Downloads: 787
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBI
Saša Grlj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij. Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Keywords: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Published: 06.02.2014; Views: 1334; Downloads: 174
.pdf Full text (764,83 KB)

3.
OSEBE, UPRAVIČENE ZA UVELJAVLJANJE KRŠITEV V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Nataša Mlakar Sukič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem, kdo lahko uveljavlja pravne zahtevke zaradi kršitev pravil o javnem naročanju. Ker se lahko uveljavljajo tri vrste zahtevkov, in sicer zahtevek za revizijo, zahtevek za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila in odškodninski zahtevek, smo predstavili vsakega posebej, glede na ureditev v pravilih Evropske unije in našo nacionalno ureditev. Za uveljavljanje vsakega izmed teh zahtevkov so določeni posebni pogoji. Pogoji za uveljavljanje zahtevka za revizijo so določeni v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zastavlja se predvsem vprašanje v zvezi z obravnavo aktivne legitimacije, in sicer ali vsakomur omogočiti vložitev zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ali ga omejiti. Ali naj bo aktivna legitimacija permisivne ali restriktivne narave, je odvisno tudi od tega, v čigavem interesu je predpisano posebno pravno varstvo, ali v javnem interesu ali v interesu prizadetih ponudnikov. Sodišče Evropske unije zastopa stališče, da naj pogoji za priznanje aktivne legitimacije ne bodo preveč omejevalni, pri nas pa sta šli zakonodaja in praksa drugo pot. Pojasnili bomo, da je pretirano omejevanje pogojev za priznanje aktivne legitimacije, ki je zgolj procesna predpostavka za začetek revizijskega postopka, v nasprotju z načelom dostopnosti in načelom učinkovitosti, kar je v nasprotju s cilji javnega naročanja in s pravom Evropske unije. Prav tako menimo, da nacionalna zakonska ureditev, ki ima podobne pravne učinke, ni smiselna. Tudi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila in pri uveljavljanju odškodninske sankcije zaradi kršitev pravil o javnem naročanju so določeni posebni pogoji. Obstajajo tudi druge številne posebnosti in omejitve pravnega varstva s tega področja, ki jih bomo izpostavili in predstavili.
Keywords: javna naročila, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, zahtevek za revizijo, aktivna legitimacija, interes za dodelitev javnega naročila, škoda, neobstoj aktivne legitimacije, neveljavnost, odškodnina, kršitev prava EU.
Published: 26.10.2016; Views: 1101; Downloads: 99
.pdf Full text (2,05 MB)

4.
Analiza nekaterih vidikov postopkovnih pravil iz upravnega postopka zaradi kršitev pravil konkurence pred Evropsko komisijo
Jorg Sladič, 2012, original scientific article

Abstract: Za razliko od slovenskega prava upravni postopek pred Evropsko komisijo ni kodificiran. Zaradi tega ima sodna praksa Sodišča EU izreden pomen pri uveljavljanju klasičnih institutov upravnega postopka. Avtor ugotavlja, da se v upravnem postopku pred Evropsko komisijo upoštevajo številni elementi, ki so vsebovani tudi v slovenskem Zakonu o splošnem upravnem postopku, kot so npr. pogoji za uvedbo postopka, preiskovalno načelo, načelo materialne resnice, pravica stranke do izjave, neodložilni učinek pravnih sredstev idr. Ker se postopek pred Evropsko komisijo na področju konkurenčnega prava lahko konča tudi s sankcijami, je sodna praksa v upravni postopek uvedla posamezna načela kazenskega prava (načela nullum crimen sine lege, ne bis in idem, nemo tenetur, domneva nedolžnosti).
Keywords: konkurenčno pravo, upravni postopek pred Evropsko komisijo, postopek zaradi kršitev konkurenčnega prava, splošna pravna načela
Published: 01.08.2018; Views: 103; Downloads: 21
.pdf Full text (255,59 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica