| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Uporaba vodnega curka kot prisilnega sredstva policije v izbranih državah Evropske unije in njegova uporaba v Sloveniji v času pandemije
Srečko Krope, Eva Kolenc, 2023, review article

Abstract: Namen prispevka: S primerjavo domače in tuje zakonodaje smo preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega curka kot prisilnega sredstva policije v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije (EU). Prav tako smo ugotavljali, ali je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej. Metode: Prispevek je kvalitativnega značaja, kjer smo v okviru pregleda znanstvene in strokovne literature ter zakonodaje uporabili metodi deskripcije in kompilacije. Pri tem smo opravili analizo preteklih letnih poročil policije s področja uporabe prisilnih sredstev, s poudarkom na uporabi vodnega curka. Skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje o uporabi prisilnih sredstev policije smo uporabili tudi metodi primerjave in sinteze, kjer smo postopek raziskovanja nadgradili z združevanjem in sestavljanjem preprostih misli v smiselne zaključke. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega curka kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega curka kot prisilnega sredstva policije med državami članicami EU relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugje je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti. Praktična uporabnost: Prispevek predstavlja preglednost ureditve prisilnega sredstva v državah EU v primerjavi s Slovenijo. Kot je ugotovljeno, drugje pri pogojih uporabe niso zelo natančni in puščajo odprte možnosti zlasti pri dodajanju plinskih sredstev v vodni curek. Vse to pa nakazuje na nujnost po natančni opredelitvi uporabe vodnega curka z raznimi dodatki pri njegovi uporabi. Izvirnost/pomembnost prispevka: O uporabi vodnega curka ni bilo opravljenih veliko raziskav in se ji ni posvečalo veliko pozornosti, vse dokler se to prisilno sredstvo ni začelo uporabljati ob vzpostavljanju javnega reda in miru ob množičnih kršitvah.
Keywords: prisilna sredstva, vodni curek, množična kršitev
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 51; Downloads: 4
URL Link to file
This document has many files! More...

2.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 245; Downloads: 48
.pdf Full text (844,65 KB)

3.
Reproduktivna avtonomija : master's thesis
Marija Brajović, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj študije je bil opredeliti in analizirati pojem prekinitve nosečnosti v različnih pravnih sistemih ter jih primerjati s posebnim poudarkom na Hrvaški, Poljski in Sloveniji. Pravna definicija splava se v teh državah v veliki meri ujema in ga opisuje kot medicinski postopek, pri katerem se prekine nosečnost ob izpolnjevanju določenih pogojev. Vendar pa se razlikujejo okoliščine, v katerih je ta postopek dovoljen. Vprašanje je, kaj je razlog, da je pravica do prekinitve nosečnosti zakonsko tako različno sprejeta in urejena? Menimo, da obstaja vrsta zunanjih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na oblikovanje zakonov, ki urejajo prekinitev nosečnosti kot pravico ženske, med katerimi so tradicija in kultura določene države, položaj žensk v družbi, pa tudi vpliv verskih skupnosti.
Keywords: pravica do splava, avtonomija ženske, varna prekinitev nosečnosti, zunanji dejavniki, pravica do pritožbe zdravnikove vesti, kršitev človekovih pravic
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 265; Downloads: 33
.pdf Full text (1,58 MB)
This document has many files! More...

4.
Kršitev temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami pri pridobivanju ustrezne izobrazbe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Kozarič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Področje temeljnih pravic otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu je v Sloveniji urejeno v številnih mednarodnih in nacionalnih pravnih aktih. Med osnovne pravice spada zagotavljanje enakih možnosti, nediskriminacija, spoštovanje in sprejemanje različnosti ter dostop do vključujočega izobraževanja. V realnem življenju pa pogosto prihaja do težav pri zagotavljanju teh pravic, na kar Slovenijo opozarjajo tudi mednarodni organi, kot je na primer Odbor ZN za pravice invalidov. V pričujočem diplomskem delu preučujemo temeljne pravice otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu preko pregleda pravnih in zakonodajnih podlag ter s pomočjo lastne raziskave. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri so starši seznanjeni s pravicami svojih otrok s posebnimi potrebami na področju izobraževanja, kako pogosto se srečujejo s kršitvami teh pravic, kako le-te vplivajo na odnose in kakovost življenja v njihovih družinah ter kakšne spremembe izobraževalnega sistema bi bile potrebne, da bi se zagotavljale pravice otrok s posebnimi potrebami do enakovrednega izobraževanja. Na vprašanja smo odgovorili s pomočjo kvalitativne raziskave, pri kateri smo uporabili polstrukturirane intervjuje. Naše sogovornice so bile matere otrok s posebnimi potrebami, ki smo jih izbrali namensko po principu snežene kepe. Zbrane podatke smo vsebinsko analizirali v spletni aplikaciji Atlas.ti. Ugotovili smo, da so bile naše sogovornice zelo pomanjkljivo obveščene o pravicah svojih otrok s posebnimi potrebami, da so si informacije večinoma poiskale same, tj. preko spleta ali socialnih omrežij, da so bile kršitve pravic njihovih otrok pogoste ter da so imele negativne posledice za otroke in družine. Predvsem problematično je dejstvo, da je usoda otrok s posebnimi potrebami v izobraževalnem sistemu pogosto odvisna od posameznih učiteljev ali drugih strokovnih delavcev, ki ne sprejemajo vključujočega izobraževanja. V izobraževalnem sistemu so spremembe, ki bi zagotavljale spoštovanje pravic otrok s posebnimi potrebami, nujne.
Keywords: otroci, posebne potrebe, izobraževanje, kršitev pravic, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.01.2023; Views: 416; Downloads: 52
.pdf Full text (1,04 MB)

5.
Obligacijskopravna vprašanja dostave hrane s platformo Wolt : magistrsko delo
Rok Komočar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Obligacijskopravna vprašanja dostave hrane s platformo Wolt« predstavlja most med postopkom dostave hrane z digitalno platformo Wolt na eni strani in relevantnimi pravnimi pravili ter načeli slovenskega obligacijskega prava na drugi. Na podlagi uvodne analize delovanja digitalne platforme Wolt, je v jedru naloge opisana problematika razvejanosti in specifičnosti obligacijskopravnih razmerji med tremi pravnimi subjekti, ki v dotičnem postopku igrajo ključno vlogo. To so družba Wolt kot upravitelj digitalne platforme, uporabnik kot fizična oseba ter restavracija. Med njimi se vzpostavijo različni tipi pogodbenih razmerij, ki so opredeljeni na podlagi ugotovljenega obstoja ali neobstoja zakonsko določenih bistvenih elementov. Primarni vir in temelj analize tovrstnih razmerij v slovenskem pravnem sistemu je nedvomno Obligacijski zakonik. Med pogodbenimi tipi, ki jih pozna slovensko pravo, sta v nalogi izpostavljeni predvsem prevozna in prodajna pogodba, izostale pa niso niti pogodbe o distribuciji blaga in storitev, to so posredniška pogodba, komisijska pogodba in agencijska pogodba. Razmerja med Woltom, uporabnikom in restavracijo so tako smiselno umeščena v te pogodbene tipe, sočasno pa so navedeni in argumentirani razlogi za in proti. Poleg določitve ustrezne obligacijskepravne narave razmerja, imajo za opredelitev pravic in dolžnosti pogodbenih strank, pomembno vlogo splošni pogoji poslovanja. Do izraza prihajajo predvsem zato, ker se v vseh omenjenih pogodbenih tipih, v povezavi z analiziranimi pravnimi razmerji, ne zahteva posebna obličnost za veljavno sklenitev pogodb. Naloga tako podrobno opisuje način nastanka splošnih pogojev poslovanja ter veljavnost posamičnih določb. Poleg vprašanja pravne narave obligacijskopravnih razmerij, naloga v zadnjem delu odgovarja tudi na določena vprašanje kršitve pogodbenih obveznosti ter sankcij, ki jih ima na voljo pogodbi zvesta stranka. V povezavi s tem se analiza, preko splošnih določb kršitve obveznosti, preliva še v posamezna pravna razmerja in pogodbene tipe, pri čemer so pogosto ugotovljena odstopanja od določb splošnega dela obligacijskega zakonika.
Keywords: Dostava hrane, Wolt, pravna narava posla, prevozna pogodba, prodajna pogodba, komisijska pogodba, kršitev pogodbe.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 530; Downloads: 91
.pdf Full text (901,40 KB)

6.
Ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe po ZPP in analiza pritožbenih razlogov po 14. in 15. točki 339. člena ZPP v sodni praksi
Monika Pušaver, 2021, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji so enake človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikom – ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino – zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije. V Ustavi Republike Slovenije kot hierarhično najvišjem pravnem aktu so te pravice taksativno naštete in zelo na kratko definirane – Ustava Republike Slovenije namreč nadaljnje oziroma podrobnejše urejanje teh pravic prenaša na hierarhično nižje ustavnoskladne pravne akte – zakone in podzakonske akte. V 22. členu Ustave Republike Slovenije je posameznikom zagotovljeno enako varstvo pravic, iz katerega izhaja več pravic – pravica do izjavljanja, pravica do enakopravnosti strank, prepoved sodniške samovolje in prepoved samovoljnega odstopa od ustaljene sodne prakse. Pravici stranke do izjavljanja kot najpomembnejšemu izrazu pravice do enakega varstva pravic na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe strank v postopku vzame na znanje, pretehta njihovo pomembnost in da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je namreč pomembno, da stranka lahko ne glede na to, ali je njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodeno ali ne, iz obrazložitve sodbe razvidi, ali se je sodišče seznanilo z njenimi argumenti, ali jih je obravnavalo in na katere materialnopravne predpise je oprlo svojo odločitev. V civilnih postopkih potek pravdnega postopka ter postopek izdaje, vsebino in obliko sodbe določa ZPP – le-ta mora kot hierarhično nižji akt v pravdnem postopku zagotoviti izdajo takšne sodbe, iz katere bo stranka razvidela, ali je sodišče njenemu tožbenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ugodilo ali ga je zavrnilo in na podlagi katerih argumentov ter veljavnih pravnih predpisov je sprejelo svojo odločitev. V predmetnem magistrskem delu je podrobneje obravnavano, na kakšen način je z ZPP v civilnem pravdnem postopku posameznikom zagotovljena ustavna pravica do obrazložene sodne odločbe, katera ravnanja sodišč pomenijo kršitev te pravice in na kakšen način lahko stranke dosežejo odpravo teh kršitev.
Keywords: civilno pravo, sodba, obrazložitev, pravica, dejstva, kršitev, pritožba, pomanjkanje, utemeljitev, izrek
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 832; Downloads: 106
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko delo
Nina Gradišnik, 2021, master's thesis

Abstract: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Published in DKUM: 28.07.2021; Views: 895; Downloads: 157
.pdf Full text (1009,46 KB)

8.
Kršitev človekovih pravic na temelju prepovedi posvojitve ruskih otrok s strani ameriških državljanov : diplomsko delo
Laura Kraner, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V preambuli Konvencije o otrokovih pravicah je navedeno, da mora otrok za poln in harmoničen razvoj svoje individualnosti odraščati v družinskem okolju, v sreči, ljubezni in razumevanju in da si morajo države prizadevati, da bi otroci odraščali v urejenem družinskem in življenjskem okolju. Vsaka država naj bi zagotovila ukrepe, s katerimi bo skrbela za varstvo otrokovih koristi. Tretji člen Konvencije o otrokovih pravicah opredeljuje načelo največje koristi otroka, ki določa, da naj bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, otrokove koristi glavno vodilo. Bistvo diplomskega dela je predstaviti, kje so bile kršene človekove oziroma otrokove pravice in na kakšen način bi jih morala vsaka država upoštevati pri mednarodnih posvojitvah. Spodbuditi je treba države, da spoznajo, da mednarodna posvojitev predstavlja alternativen in včasih edini način skrbi za otroka, če zanj ni mogoče najti druge možnosti, še posebej, če gre za otroke, ki so bolni in so ostali brez bioloških staršev ter so prisiljeni biti in ostati več let v sirotišnicah.
Keywords: otrok, posvojitev, mednarodna posvojitev, kršitev človekovih pravic, načelo varstva otrokovih koristi
Published in DKUM: 25.08.2020; Views: 1503; Downloads: 87
.pdf Full text (470,60 KB)

9.
Pojavnost in pravna ureditev policijske brutalnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Teja Lobnikar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Policisti in policijska dejavnost je pomemben del vsakdana slehernega prebivalca, a imajo ti do nje in policijskih pooblastil pogosto ambivalenten odnos. Pri svojem delu policisti uporabljajo policijska pooblastila, s katerimi posegajo v človekove pravice in svoboščine, to pa zato, da jih lahko varujejo in po potrebi tudi zagotavljajo. Policijska pooblastila, tudi tista, ki vključujejo prisilo, so zakonita, dokler so uporabljena skladno z zakonskimi določili. Se pa zgodi, da policisti prekoračijo stroge omejitve uporabe prisile, s tem pa nastanejo kršitve, ki lahko v skrajnih primerih prerastejo v policijsko brutalnost. Policijska brutalnost je problem sodobne družbe, saj se v različnih oblikah pojavlja vsepovsod po svetu. V Sloveniji področje delovanja policije ureja več zakonov, a je za izvajanje nalog najpomembnejši Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki poleg nalog in pooblastil opredeljuje tudi področje prekoračitve pooblastil ter uporabo prisilnih sredstev. Temelj policijskega dela morajo predstavljati človekove pravice, zato smo v diplomski nalogi le-te podrobno opisali in analizirali njihovo razmerje do izvrševanja policijskih nalog in pooblastil. Opredelili smo tudi pojme prekoračitve pooblastil, s posebnim poudarkom na opisu policijske brutalnosti. Skozi diplomsko delo smo razložili pojem policijske brutalnosti, njene značilnosti in vzroke ter kako je pravno urejena v Sloveniji in v tujini. Pojav policijske brutalnosti smo analizirali skozi štiri analize primerov iz Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovili smo, da pravilen nadzor nad delom policistov predstavlja ključen dejavnik pri preprečitvi policijske brutalnosti.
Keywords: diplomske naloge, policijska brutalnost, prekoračitev policijskih pooblastil, človekove pravice in temeljne svoboščine, kršitev, nadzor
Published in DKUM: 18.08.2020; Views: 860; Downloads: 125
.pdf Full text (575,15 KB)

10.
Uporaba brezpilotnih letalnikov pri storitvi kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Arko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S hitrim razvojem cele vrste tehnologij postajajo brezpilotni letalniki vse bolj tehnično dovršeni, v delovanju vse bolj raznovrstni, zmogljivi in zanesljivi, uporabniku prijaznejši, cenovno dostopnejši in s tem vse bolj razširjeni pripomočki ljudem za opravljanje najrazličnejših dejavnosti. Nekatera človeška ravnanja lahko štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi, ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi državni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih. Predmet diplomskega dela je proučitev problema človekovih ravnanj, ki jih štejemo za kršitve veljavnih družbenih zapovedi in prepovedi v povezavi z uporabo brezpilotnih letalnikov v vlogi pripomočkov storitve kaznivih dejanj. V prvem delu raziskujemo razvoj in vrste brezpilotnih letalnikov vključno z rešitavmi obvladovanja virov ogrožanja, ki jih slednji povzročajo ob njihovi nepravilni ali nezakoniti uporabi. Proučujemo, kako je njihova uporaba normativno urejena v Sloveniji in Evropski uniji. V nadaljevanju proučujemo uporabne lastnosti brezpilotnih letalnikov za storitve kaznivih dejanj in nedovoljene posege v človekove pravice ter s pomočjo člankov analiziramo primere nezakonite ali nepravilne uporabe brezpilotnih letalnikov. V razpravi s sintezo analitičnih ugotovitev empiričnega dela naloge združimo ugotovitve za potrditev hipotez. Uporabnost brezpilotnih letalnikov glede na njihove lastnosti proučimo skozi določila normativnih podlag in ob tem identificiramo možnosti storitve kaznivih dejanj oziroma kršitve pravil ter hkrati proučimo normativno pravne varovalke, ki naj bi zlorabe preprečevale. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo prebiranja domače ter tuje literature, smo dopolnili z izvedbo intervjuja. V zaključnem delu naloge predlagamo nadaljne korake na področju obvladovanja tveganj, ki jih povzročajo brezpilotni letalniki za storitve kaznivih dejanj ali ogrožanje človekovih pravic.
Keywords: diplomske naloge, brezpilotni letalnik, zloraba, kršitev človekovih pravic, kaznivo dejanje
Published in DKUM: 23.06.2020; Views: 860; Downloads: 58
.pdf Full text (922,41 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica