1. Dinamika teoloških sporov v antičnem krščanstvu na zahodu in reformacijaAleš Maver, 2017, original scientific article Abstract: Četudi je bil položaj po reformaciji, ko so v zahodnem krščanstvu cepitev najbolj občutili, izjemen, so notranji spori in delitve krščanska občestva spremljali domala od prvih korakov. Skoraj vsa bistvena sporna vsebinska vprašanja v zgodnjem krščanstvu so odprli na vzhodu. Rešitve zanje so iskali in jih včasih še bolj zapletli vzhodni krščanski misleci. Na zahodu so že ob prvih vidnejših znotrajkrščanskih sporih namesto globokih idejnih izstopili praktični problemi krščanskega vsakdana; običajno je na koncu prevladala pragmatična, četudi vsebinsko morda manj »čista« rešitev, sprožilni moment za stopnjevanje spora pa so bile prejkone osebne ambicije akterjev. Temu vzorcu lahko sledimo ob novacijanski shizmi pa tudi ob donatizmu v severni Afriki in pelagijanstvu, ki so v obnebju Cerkve na zahodu porojene krize. Tudi Lutrovi koraki v 16. stoletju so koreninili v čisto praktičnem razmišljanju o možnosti za dosego odpuščanja in dobili pospešek ob temeljnih kategorijah, ki so mučile že rimske in afriške kristjane dobro tisočletje prej.
Keywords: cepitve v zgodnjem krščanstvu, pelagijanstvo, donatizem, Avguštin, zahodno krščanstvo
Published in DKUM: 24.05.2024; Views: 256; Downloads: 7
 Link to full text
This document has many files! More... |
2. Anglosaški kralj Alfred VelikiLuka Klajderič, 2021, master's thesis Abstract: Anglosaški kralj Alfred Veliki je edini kralj v angleški zgodovini, ki si je prislužil naslov Veliki. Wessex je v 9. stoletju že imel primat v Veliki Britaniji, a so navkljub temu obstajala druga kraljestva, ki so jim načelovali druge dinastije, kar je onemogočalo proces unifikacije oziroma združevanja Anglosasov v enoten narod. Pri unifikaciji je ključno vlogo odigral prav kralj Alfred, pa četudi je šele njegov vnuk Æthelstan leta 927 postal prvi kralj Angležev. Alfred je namreč s številnimi reformami, še posebej na področju kulture, izobrazbe in vojske, dodobra preoblikoval svoje kraljestvo. V tovrstne ukrepe je bil prisiljen iz več razlogov; kot najpomembnejšega sem izpostavil prisotnost Vikingov v Veliki Britaniji oziroma vikinška invazija na anglosaško ozemlje ter posledično dolgoletna vojna za preživetje. Ko je Alfred Veliki nasledil svojega brata Æthelreda in stopil na wesseški prestol, se je nemudoma moral soočiti z vikinško nevarnostjo. Wessex se je kot edino anglosaško kraljestvo uspel obraniti, a le za kratek čas. Leta 878 je moral Alfred zbežati v izgnanstvo v kraj Athelney, kjer je začel zbirati svoje rojake in organizirati upor. Prelomnico predstavlja bitka pri Edingtonu leta 878, ko so Anglosasi dosegli veliko zmago. Po sklenjenem mirovnem sporazumu se je ozemlje kasnejše Anglije razdelilo na anglosaško kraljestvo Wessex in vikinško ozemlje Danelaw. Po stabiliziranju razmer in utrditvi svojega kraljestva se je Alfred posvetil urejanju notranjega ustroja Wessexa. Tlakoval je pot za svoje naslednike, ki so nadaljevali z bojem proti Vikingom, uspeli doseči unifikacijo svojega ljudstva in ohranili ozemeljsko celovitost kasnejše angleške države.
Keywords: Alfred Veliki, Anglosasi, Vikingi, Wessex, Mercija, Northumbrija, roparski pohodi, krščanstvo, unifikacija, Anglija, Velika Britanija
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1621; Downloads: 132
 Full text (874,90 KB) |
3. KRŠČANSTVO IN ODNOS DO NARAVNEGA OKOLJAEva Vivola, 2012, undergraduate thesis Abstract: Razprave, ki povezujejo ekologijo in religijo, izvirajo iz članka ameriškega zgodovinarja Lynna Whitea (1967), v katerem je zahodnemu krščanstvu očital, da je pomembno vplivalo na smer družbenega razvoja, ki nas je pripeljal do današnjega ekološkega stanja. S pomočjo proučevanja zgodovine razvoja krščanstva in krščanske misli, predvsem kar zadeva njegov odnos do okolja, smo ugotovili, da je vsaka veja krščanstva v zgodovini imela sebi lasten odnos do naravnega okolja. Zdi se, da je protestantizem najbolj poudarjal
instrumentalistični odnos do narave. Katolicizem je naravo v celoti ponujal človeku kot nekaj, kar si naj oblikuje po svoji meri. Podatki, ki jih imamo o pravoslavju, namigujejo na to, da je naravi skozi vso zgodovino priznavalo njeno božanskost. Danes pa opažamo, vsaj na ravni uradnih izjav in pogledov, da se vse veje krščanstva zavedajo nujnosti, da naravo ohranimo čim bolj neokrnjeno. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je na svetovni ravni kljub temu med kristjani v primerjavi s tistimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi, nekoliko več takih, ki dajejo človeškemu blagostanju prednost pred zaščito narave.
Keywords: Ekologija, naravno okolje, krščanstvo, katolicizem, protestantizem, pravoslavje.
Published in DKUM: 15.09.2020; Views: 893; Downloads: 75
Full text (1,21 MB) |
4. Vpliv vere na računovodenjeRebeka Ostroško, 2017, master's thesis Abstract: Na računovodstvo vplivajo raznovrstni dejavniki med njimi tudi religija. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv dveh največjih svetovnih religij na računovodenje t.j. krščanstva in islama. Skozi zgodovino krščanstva lahko zasledimo, da se je odnos med svetim in profanim skozi obdobja spreminjal, vendar je krščanstvo razmeroma hitro začelo ločevati med svetim in profanim, zato v današnjem času krščanske države priznavajo ločnico med svetim in profanim, nasprotno pa islam tega ne priznava. Islam posveča veliko pozornosti poslovnim dejavnostim in Bogu, zato so v Koranu predpisane zahtevane smernice za človekovo odrešenje tako na tem svetu kot tudi v drugem svetu. Posledično mora biti končni cilj poslovanja oz. vseh ekonomskih dejavnosti odrešenje in računovodstvo mora biti usklajeno s tem ciljem kot predstavitveno orodje za posredovanje informacij v ekonomskem okolju.
Keywords: Računovodstvo, religija, krščanstvo, islam
Published in DKUM: 26.01.2018; Views: 1881; Downloads: 121
Full text (976,66 KB) |
5. Vpliv svetovnega nazora staršev na razvoj otrokovih vrednotRomanca Rapold, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali svetovni nazor vpliva na razvoj otrokovih vrednot. Spraševali smo se predvsem, katere vrednote so staršem pomembne in kako te vrednote posredujejo svojim predšolskim otrokom. Znašli smo se namreč v času kapitalizma, ki je izrazito materialističen. Zaradi tega se starši nemalokdaj znajdejo pred odločilnim vprašanjem: »Kaj je prav in kaj ni prav?« Ali je odgovor na to vprašanje pogojen s svetovnim nazorom, pa smo se spraševali tudi mi. Najprej smo se v teoretičnem delu poglobili v samo teorijo. Katere vrednote naj bi nosili v sebi ljudje z različnimi svetovnimi nazori? Kaj jim zapoveduje vera in kako naj bi, pogojeno z vero, razvijali vrednote pri otrocih? Veliko smo razmišljali tudi o samih vrednotah in kako se vrednote pri predšolskih otrocih sploh razvijajo. Dotaknili pa smo se še načinov posredovanja vrednot.
Cilj empirične raziskave je bil proučiti, katere vrednote so staršem otrok pomembne, ali je sistem vrednot pogojen s spolom, starostjo, z izobrazbo, z območjem bivanja ter s svetovnim nazorom in ali obstaja razlika v posredovanju vrednot glede na prej navedene spremenljivke. Diplomsko delo temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, podatke pa smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval pretežno zaprti tip vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 145 staršev iz podravske in pomurske regije. Sama analiza podatkov je pokazala, da svetovni nazor staršev predšolskih otrok vpliva na posredovanje vrednot otrokom, saj teistični starši težijo k istim vrednotam. Najpogosteje navajane vrednote so zdravje, ljubezen, družina, sreča in poštenost. Opazna razlika je bila samo pri tistih anketiranih starših, ki so islamske vere, kjer je raziskava pokazala, da so njihove najpomembnejše vrednote vernost, lepo vedenje ter moralnost. Tudi ateistične vrednote so podobne teističnim, le da so ateisti še bolj duhovni in povezani z naravo ter stremijo k temu, da bo njihov otrok skrbel za zdravje.
Keywords: svetovni nazor, vrednote, družina, otrok, islam, krščanstvo, ateizem
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 1566; Downloads: 126
Full text (1,73 MB) |
6. NIETZSCHEJEVO IN STRESOVO POJMOVANJE KRŠČANSKEGA BOGASara Marčun, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V njem so razloženi številni pojmi oz. termini, vse od religije do Boga. Religija je velikokrat razložena kot spoštovanje ali čaščenje neke višje, nevidne sile. Poleg fizičnega sveta obstaja tudi nefizičen svet, ki je definiran kot nekaj »nad človekom«, nekaj, kar se da občutiti.
Prav tako sta v diplomskem delu predstavljena avtorja F. Nietzsche in A. Stres, njuno življenje in dela. Poseben sklop diplomskega dela je namenjen tudi razlagi oz. opredelitvi filozofije kot znanosti.
V enem izmed poglavij diplomskega dela so opisi in razlage številnih knjig, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju zgoraj omenjenih terminov in pri iskanju odgovorov o pojmovanju krščanskega Boga. Opredeljeni so zorni koti Nietzscheja, Stresa in nekaterih drugih avtorjev.
Kritično je ovrednoteno tudi, kako Stres in Nietzsche gledata na krščanstvo kot religijo in na obstoj Boga. Po Nietzschejevem prepričanju so duhovniki nevedno ljudstvo seznanjali le z »znanjem«, ki bi ga le-to naj imelo. Stres pa velja za kristjana, ki veruje v Boga kot neko višjo, nadnaravno, nefizično silo.
Posamezniki se med seboj razlikujemo in tako tudi naši pogledi na fizični ter nefizični svet. Tako se ljudje delimo na kristjane, pripadnike drugih ver ali ateiste. Na koncu pa smo vsi ljudje, ki živimo po prepričanjih, za katera menimo, da so »najboljša«.
Keywords: Nietzsche, Stres, religija, krščanstvo, Bog, ateizem, antikrist
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1647; Downloads: 99
Full text (723,79 KB) |
7. VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJOAndrej Šlebnik, 2016, master's thesis Abstract: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1378; Downloads: 180
Full text (1,84 MB) |
8. SIMBOLIZEM V RELIGIOZNI POEZIJI JOHNA DONNEA IN GEORGEA HERBERTAAndreja Kovačević, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava simbolizem v religiozni poeziji Johna Donna in Georga Herberta. V prvem delu bom predstavila definicije in obrazložitve različnih avtorjev o značilnosti metafizične poezije, v nadaljevanju pa se bom osredotočila na politično in religiozno situacijo ere, ter opisala nastanek Anglikanske Cerkve ter verska preganjanja iz danega zgodovinskega obdobja.
V nadaljevanju sem raziskala delo Johna Donna, in učinek, ki ga je imela verska nestabilnost na njegovo življenje in poezijo. John Donne je bil sprva katolik, zato je imel zaradi vere težave, a je kasneje postal anglikanec in celo prevzel cerkven položaj. John Donne je že v mladosti napisal mnogo ljubezenskih in erotičnih pesmi, ki so temeljile na njegovi ljubezni do žene Anne. Po ženini smrti so romantične in erotične motive v pesmih zamenjali motivi ljubezni do Kristusa.
V nadaljevanju diplomsko delo obravnava religiozno, biblično simboliko Donnovih pesmi. Njegove pesmi The Canonization in Holy Sonnets V, VII, IX, X, XI, XVII ter XVIII so tudi analizirane.
V petem poglavju se osredotočim na življenje Georga Herberta, anglikanskega duhovnika, ki je bil globoko vdan bogu in svojim župljanom. Njegovo poezija ni ljubezenska, njegove pesmi so posvečene bogu, s čimer je učil župljane kako častiti boga.
V zaključku bom prikazala, kako je religiozna in politična nestabilnost obdobja vplivala na poezijo teh dveh avtorjev, ter kako nam njuna dela pomagajo pri predstavi in razumevanju časa, v katerem sta živela.
Keywords: vera, krščanstvo, Biblija, simbolizem, metafizična poezija, Anglikanska Cerkev, pobožnost
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 1319; Downloads: 96
Full text (649,90 KB) |
9. Elementi budističnih idej in praks v krščanstvu: vzroki in družbeni učinkiAlenka Koželnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vpliv budizma na krščanstvo. Na osnovi primerjave med Jezusom in Budo ter med njunima naukoma poskuša najti vzroke za podobnosti med obema religijama, ugotoviti kako je do teh podobnosti prišlo ter kako so le-te vplivale na kasnejši razvoj krščanstva in na razvoj pretežno krščanskih družb. V teoretično zasnovani nalogi na osnovi izbrane literature ugotavljam prisotnost budističnih elementov v krščanstvu, ki so vidne predvsem v etičnih direktivah budističnega in krščanskega nauka. Z budističnimi misionarji, ki jih je v predkrščanskem obdobju po svetu pošiljal indijski kralj Ašoka, ter z osvajanji Aleksandra Velikega je na Zahod začela prihajati tudi vzhodnjaška miselnost. Veliko podobnosti se kaže med budističnim naukom in med judovskimi asketskimi sektami, ki so bile ob prihodu Jezusa del duhovnega okolja v Palestini in Egiptu. Predvideva se, da je najverjetnejša povezava med Jezusovim naukom in budizmom judovska verska sekta esenov. Krščanstvo se je kasneje z ustanovitvijo enotne cerkve in njene hierarhije ter s sklenitvijo zavezništva s politično oblastjo oddaljilo od budistične in vzhodnjaške miselnosti. Sociolog Max Weber je prepričan, da je bila protestantska etika s svojim 'odčaranjem sveta' tista, ki je odločilno prispevala k oblikovanju moderne kulture in kapitalistično naravnane družbe. V pretežno budističnih družbah takega razvoja ni zaslediti, saj religije Vzhoda opredeljuje tradicionalizem, misticizem in kontemplacija, kar onemogoča napredovanje v smeri racionalizacije, ki je za kapitalizem nujno potrebna. Kot izjemen primer se kaže Japonska, kjer se je po drugi svetovni vojni kljub pretežno budistični tradiciji razvil kapitalizem. Vendar začetkov modernizacije na Japonskem ne gre pripisati izključno vplivom Zahoda, kot mnogi zmotno mislijo. Zasluge za ta razplet gredo specifičnosti japonske religije, pod vplivom katere je prišlo do etične reforme preprostega ljudstva in s tem do njegove samoreformacije.
Keywords: budizem, krščanstvo, eseni, Max Weber, protestantska etika, Japonska
Published in DKUM: 14.06.2016; Views: 1794; Downloads: 174
Full text (516,33 KB) |
10. |
