Search the digital library catalog

Abstract: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Keywords: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1635; Downloads: 111
Full text (645,54 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Keywords: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3348; Downloads: 240
Full text (2,19 MB)

Keywords: formaldehidno zamreženje, neformaldehidno zamreženje, vrhunsko plemenitenje, HPCE analiza, spektroskopija, koti razgubanja, pretržna trdnost, celulozno vlakno
Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 2470; Downloads: 0