| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zdravstvene težave patronažnih medicinskih sester, povezane z (ne)uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov
Nina Vanček, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Patronažne medicinske sestre sodijo v skupino zdravstvenih delavcev, ki jih pogosteje prizadenejo kostno-mišična obolenja. Svoje delo najpogosteje opravljajo v prisiljeni drži, kar predstavlja večjo obremenitev hrbtenice. Njihovo delovno okolje jim večkrat ne omogoča upoštevanja ergonomskih načel, zato so pri oskrbi pacienta v domačem okolju potrebne prilagoditve. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V ta namen smo uporabili validiran anketni vprašalnik, povzet po doktorski disertaciji Oblikovanje standardov v zdravstveni negi z upoštevanjem načel za zmanjševanje biomehaničnih obremenitev hrbtenice. Anketirali smo 50 patronažnih medicinskih sester iz petih zdravstvenih zavodov severovzhodne Slovenije. Dobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS Statisics in jih predstavili v tabelah s frekvencami in odstotki. Hipotezi smo preverili z binomskim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati: Večina žensk, ki so zaposlene v patronažni službi, je zadovoljnih s svojim delom. Včasih občutijo izčrpanost, vzrok za to pa pripisujejo povečanemu številu obravnavanih pacientov. Ob tem velikokrat občutijo bolečine v hrbtenici, a se jih večina bolniškega staleža ali medikamentozne terapije ne poslužuje. Preventivne vaje za hrbtenico le redko izvajajo. V večini poznajo ergonomsko tehnične pripomočke (ETP) in jih uporabljajo, kadar so le-ti na voljo. Razprava in sklep: Težave s hrbtenico so velik zdravstveni problem pri medicinskih sestrah. Z uporabo ETP, rednim gibanjem in izogibanjem stresu lahko pripomoremo k zmanjšanju teh težav. To posledično privede do kakovostnejšega življenja, večjega zadovoljstva na delovnem mestu ter boljših medsebojnih odnosov.
Keywords: ergonomsko tehnični pripomočki, patronažna služba, kostno-mišična obolenja
Published: 10.02.2021; Views: 154; Downloads: 48
.pdf Full text (1,55 MB)

2.
Vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah
Janita Tepina, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, gre za okvare delov telesa in sicer mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja v katerem se delo izvaja. Zaposleni v endoskopskih enotah se morda ne zavedajo fizičnega tveganja, ki so mu izpostavljeni vsak dan zaradi ponavljajočih se gibov v delovnem procesu. Ponavljajoči gibi pri opravljanju endoskopskih preiskav povečujejo tveganje za nastanek kostno-mišičnih poškodb, ki lahko v končni fazi povzročijo trajne poškodbe in invalidnost. Tveganja za telesne poškodbe so povezana s trajanjem dela, silo ki je potrebna za dokončanje opravil, lokalnimi kontaktnimi obremenitvami in delovnimi položaji (drža). V magistrskem delu smo si zastavili cilj potrditi vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenterološki endoskopski enoti. Podatke raziskave smo pridobili z dvema raziskovalnima metodama v treh endoskopskih enotah: Diagnostičnem centru Bled, UKC Ljubljana – KOGE in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prva metoda je bila ergonomska opazovalna metoda RULA (Rapid Upper Limb Assessment) s pomočjo katere smo naredili oceno opazovanih zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah. Druga metoda je bil strukturiran anketni vprašalnik, s katerim smo želeli od zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah, v katerih smo izvajali opazovalno metodo, pridobiti povratne informacije o težavah, povezanih s kostno-mišičnimi obremenitvami. Raziskava je temeljila na štirih hipotezah.
Keywords: ergonomija, delovno okolje, vpliv delovnega okolja, zaposleni v endoskopiji, kostno-mišična obolenja
Published: 07.07.2017; Views: 768; Downloads: 139
.pdf Full text (3,75 MB)

3.
Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti
Simona Križ, 2011, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja. Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant. Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje. Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo.
Keywords: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija.
Published: 08.12.2011; Views: 2433; Downloads: 321
.pdf Full text (1004,53 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica