| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Drevesa postanejo lutke
Tjaša Omulec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo s 25 otroki, starimi 5-6 let, izdelali lutkovno predstavo z naslovom Z vetrom gremo na potep na tematiko gozd in tako poglobili znanje otrok o posameznih drevesnih vrstah (bukev, hrast, kostanj, breza). Zanimalo nas je, ali priprava lutkovne predstave pripomore k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst za otroke. Pred začetkom priprave lutkovne predstave smo preverili znanje otrok o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst. Otroci so prepoznavali elemente dreves, natančneje liste, plodove in skorje izbranih drevesnih vrst. Zasnovali smo 7 priprav za pripravo lutkovne predstave. Otroci so v skupinah izdelovali posamezne drevesne lutke iz naravnih materialov izbranih drevesnih vrst, ki so predstavljale drevesa. Pripravili smo tudi sceno in lutkovno predstavo glasbeno opremili. Lutkovne predstave zaradi epidemije covid-19 nismo uspeli dokončati. Napredek v povečanju znanja o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst smo preverili preko kamere. Ponovnega preverjanja znanja se je udeležilo 13 otrok. Na podlagi 13 otrok smo ugotovili, da je priprava lutkovne predstave pripomogla k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst, saj so otroci pred pripravo lutkovne predstave v povprečju prepoznali več kot tri elemente, medtem ko so isti otroci po izdelani lutkovni predstavi v povprečju prepoznali skoraj osem elementov drevesnih vrst.
Keywords: predšolski otroci, lutke, drevesne vrste (bukev, kostanj, hrast in breza), lutkovna predstava
Published: 01.04.2021; Views: 199; Downloads: 50
.pdf Full text (6,49 MB)

2.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja
Mojca Hraš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Keywords: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Published: 20.10.2020; Views: 327; Downloads: 65
.pdf Full text (2,17 MB)

3.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Keywords: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published: 03.06.2020; Views: 449; Downloads: 48
.pdf Full text (1,84 MB)

4.
Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'
Nasja Gričnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Keywords: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published: 10.09.2018; Views: 558; Downloads: 83
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
Ekstrakcija lubja kostanja s subkritično vodo
Andreja Turk, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Biomasa predstavlja naravni vir vrednih komponent. Lubje kostanja vsebuje visoke vsebnosti taninov in različne fenolne spojine, ki se uporabljajo v medicini ter farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji. Namen diplomskega dela je bil separirati vredne spojine iz lubja kostanja s subkritično vodo in optimizirati proces z uporabo metode odzivnih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Optimizirali smo tri ključne spremenljivke, in sicer temperaturo, čas in razmerje topilo/material, ter spremljali njihov vpliv na ekstrakcijski izkoristek in vsebnost vrednih komponent v lubju, kot so totalni fenoli, totalni tanini in antioksidativna aktivnost. V lubju smo dokazali prisotnost elagne in galne kisline, elagotaninov (veskalagin, kastalagin, 1-o-galoj kastalagin), sladkorjev (maltoza, glukoza, fruktoza in arabinoza) ter njihovih derivatov (5-HMF, furfural in levulinska kislina). Zadnji korak v diplomskem delu je bil določitev optimalnih pogojev, s katerimi bi dosegli najvišjo vsebnost elagne kisline ter zadovoljive vsebnosti totalnih fenolov in totalnih taninov.
Keywords: subkritična voda, navadni kostanj, fenolne spojine, tanini, optimizacija procesa, Box-Behnkenova metoda
Published: 10.09.2018; Views: 767; Downloads: 86
.pdf Full text (3,83 MB)

6.
MOŽNOSTI MIKROPROPAGACIJE PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.),
Marko Viher, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pravi kostanj (Castanea sativa) je lesnata rastlina, ki se težje razmnožuje tako generativno s semenom kot vegetativno s cepljenjem ali potaknjenci. Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah pa je odvisno od matičnih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti in pogojev gojenja. V poskus mikropropagacije so bili vključeni 3 genotipi (G1, G2 in G3) iz območja Kozjaka. Za sterilizacijo brstov smo uporabili 6 metod, od katerih se je kot najboljša izkazala sterilizacija s 3 % dikloroizocinaurično kislino (DICA) (72 % sterilnih in vitalnih brstov). Primerjava sterilizacije odprtih in zaprtih brstov je pokazala, da so se bolje sterilizirali zaprti brsti, medtem ko so po uspešni sterilizaciji bolje odgnali odprti brsti. Genotip ni imel večjega vpliva na uspešnost sterilizacije. Dodatek askorbinske kisline v gojišče ni imel pozitivnega učinka na rast kulture. Najuspešnejše gojišče za rast poganjkov pa je bilo MS-NO3 i.
Keywords: mikropropagacija/ pravi kostanj/ Castanea sativa/ tkivne kulture/ in vitro
Published: 11.10.2016; Views: 1173; Downloads: 163
.pdf Full text (2,11 MB)

7.
Pilotna raziskava izluževanja Taninskega ekstrakta iz pravega kostanja (Castanea sativa mill.)
Blaž Železnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen našega dela je bil ugotoviti povezavo med količino dodanega NaOH v demineralizirano vodo za izluževanje in kvaliteto, ter količino ekstrakta. V demineralizirano vodo smo po preračunu dodajali po 1, 2,5 in 4 grame NaOH glede na količino suhega lesa, ki smo ga izluževali. Ugotovili smo, da kakovost in količina ekstrakta raste ob dodatku 1 grama vse do 2,5, kjer doseže vrh in nato spet pada proti 4 gramih NaOH.
Keywords: Tanin, ekstrakcija, izluževanje, kostanj, ekstrakt, Castanea sativa
Published: 18.03.2016; Views: 1126; Downloads: 41
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
9.
Primerjava obsega napada kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) med vrstama divjega kostanja (Aesculus hippocastaneum in Aesculus x carnea) v osrednji Sloveniji.
Romanca Špes, 2010, master's thesis

Abstract: V poizkusu smo opazovali razvojni krog škodljivca kostanjevega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) na navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastaneum) v primerjavi z razvojnim krogom na mesnatem divjem kostanju (Aesculus x carnea). Poskus je bil zasnovan na osnovi prehranske preference škodljivca in nadzorovan v insektariju na prostem, z naključno razmestitvijo vrst, v petih ponovitvah. Poizkus je potekal na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje od 2. 11. 2008 do 5. 8. 2009. V poizkusu smo merili in beležili premer pege v mm, število izvrtin na list in velikost ličinke v mm. Rezultati meritev kažejo, da so navedene spremenljivke odvisne od vrste divjega kostanja v vseh petih ponovitvah. Z raziskavo smo ugotovili, da traja celotni razvoj kostanjevega listnega zavrtača na navadnem divjem kostanju 8 tednov, v listju mesnatega divjega kostanja pa od 8 do 10 tednov. Izvrtine, ki jih kostanjev listni zavrtač povzroča na listju navadnega divjega kostanja, so v povprečju večje od izvrtin, ki se pojavijo pri napadu zavrtača na listju mesnatega divjega kostanja. Enako velja tudi za ličinke, ki so pri hranjenju z listjem navadnega divjega kostanja večje kot pri hranjenju z listjem mesnatega divjega kostanja. V raziskavi smo potrdili prisotnost dveh generacij škodljivca. Zaradi propada rastlin v začetku avgusta lahko le predvidevamo, da lahko škodljivec razvije tudi tretjo generacijo v klimatskih pogojih osrednje Slovenije. S pomanjkanjem hrane in življenjskega prostora na listih navadnega divjega kostanja se veča intenziteta napada na listih mesnatega divjega kostanja. S poizkusom smo ugotovili, da glavnina ličink na mesnatem divjem kostanju propade, preden se zabubijo, in lahko zaključimo, da je hibrid odporen na kostanjev listni zavrtač in bi bil zato primerna zamenjava za navadni divji kostanj pri urbanističnem in krajinskem načrtovanju.
Keywords: kostanjev listni zavrtač / navadni divji kostanj / mesnati divji kostanj / razvoj
Published: 11.05.2010; Views: 2771; Downloads: 167
.pdf Full text (731,54 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica