1. Analiza in optimizacija procesnih parametrov sušilnice za koruzo : magistrsko deloMarko Simonič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obsega opis razvoja in implementacije modela globoke nevronske mreže z LSTM arhitekturo. Model omogoča napovedovanje vlažnosti koruze na izhodu iz sušilnega sistema na podlagi meritev vlažnosti koruze na vhodu in beleženja temperaturnih parametrov med obratovanjem. Razvoj modela je vključeval temeljito analizo in preučitev posameznih temperaturnih parametrov. Pri tem smo izvedli regresijsko analizo, ki je raziskovala vpliv vhodne vlažnosti, ciljne temperature gorilnika in časa sušenja med izpusti koruze na spremembe temperaturnih parametrov v sušilnem sistemu. Poleg tega smo preučili tudi statistične vplive samih temperaturnih parametrov na vlažnost koruze na izhodu iz sušilnega sistema. Analiza nam je omogočila ustrezno pripravo podatkov za učenje napovednih modelov. Uspešnost razvitih napovednih modelov je ocenjena s povprečno absolutno napako (angl. mean absolute error – MAE), povprečno kvadratno napako (angl. mean squared error – MSE), korenom povprečne kvadratne napake (angl. root mean squared error – RMSE) in srednjo absolutno odstotkovno napako (angl. mean absolute percentage error – MAPE).
Najuspešnejši model za napovedovanje vlažnosti na izhodu iz sušilnega sistema je imel na učnih podatkih odlično zmogljivost napovedovanja, saj so povprečne vrednosti MAE znašale 0,352, RMSE 0,645, MSE 0,416 in MAPE 2,555. Izvedena je bila tudi vizualizacija rezultatov za nadaljnjo analizo in interpretacijo.
Keywords: sušilni sistem, globoko učenje, LSTM, napovedovanje, optimizacija, koruza, vlaga
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 275; Downloads: 76
 Full text (3,60 MB) |
2. Vpliv načina obdelave tal in časa uporabe herbicida na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni površini : magistrsko deloGašper Fridrih, 2022, master's thesis Abstract: V letu 2021 je bil izveden poljski poizkus, v katerem smo analizirali vpliv obdelave tal, učinkovitosti delovanja herbicidov in pokrivnosti plevelne vegetacije na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni kmetijski površini. Poskusno površino smo razdelili na parcele glede na način obdelave in vrsto apliciranega herbicida. Poskus je vključeval pet različnih sistemov. Prva parcela je bila preorana in nanjo smo po setvi koruze nanesli talni herbicid Adengo®. Sledila je »no-till« parcela, kjer smo imeli dva koncepta uporabe herbicidov; prvi del smo tretirali s pripravkom Tajfun® 360 na osnovi snovi glifosat takoj po setvi, drugi del pa smo tretirali po vzniku s kombinacijo dveh listnih herbicidov Focus® in Mustang®. Tudi parcela z minimalno obdelavo tal (uporaba vrtavkaste brane), je bila tretirana z mešanico dveh herbicidov (Monsoon® in Mustang®) po vzniku koruze. Na sosednjo minimum till parcelo, ki je bila sejana prečno na strmino, smo nanesli kombinacijo listnega in talnega herbicida (Lumax® in Equip®). Učinkovitost uporabljenih herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 14-18 in BBCH 60-69). Opravili smo tudi analizo pokrovnosti aktivnih in propadlih plevelov med različnim obdobjem rasti koruze. Sistemi obdelave in uporabe različnih herbicidov so imeli statistično značilen vpliv na količino pridelka sveže silažne koruze (kg/ha). Skupna letna količina erodirane zemljine (kg/ha) je med posameznimi obravnavanji močno variirala. Razlika med najmanjšo in največjo vrednostjo erodirane zemljine je bila namreč več kot 38 ton na ha letno.
Keywords: erozija, herbicid, koruza, vrsta obdelave, rastlinska pokrovnost
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 664; Downloads: 95
Full text (2,92 MB) |
3. Energetski pregled manjše kmetije : diplomsko deloMiha Ribič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava energetski pregled manjše kmetije. Delo je nastalo s pomočjo zbiranja podatkov, analize mesečnih računov posameznih energentov, uporabo spletnih virov, ročnih in računalniških izračunov. V energetskem pregledu je prikazana poraba dizla, mešanice in električne energije za vsako operacijo pri poljedelstvu, travništvu, živinoreji, gozdarstvu in vzdrževanju strojev in opreme. Energetski pregled je bil narejen za eno sezono med letoma 2020 in 2021. Proizvedli smo 5 ton koruze, 3,5 ton pšenice, 144 bal slame, 303 bal sena pri prvi košnji, 65 bal sena pri drugi košnji, 15 m3 drv, 10 m3 sekancev, 6000 litrov mleka in 130 kg govejega mesa. Poraba za celotno kmetijo znaša 8482,15 kWh. Na podlagi porabe, stroške energentov in pregleda trenutnega stanja kmetije je bil predlagan ukrep za izboljšanje porabe energentov oziroma smotrne rabe energije. Priporoča se menjava traktorjev, saj se uporabljajo pri skoraj vseh operacijah in predstavljajo največjo porabo energentov. Z menjavo traktorja bi zmanjšali porabo za 14,2 % oziroma 1083,2 kWh.
Keywords: energetski pregled, energenti, električna energija, dizel, pšenica, koruza, lesna biomasa, manjša kmetija
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 654; Downloads: 128
Full text (5,64 MB) |
4. Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruzeBlaž Bauman, 2020, undergraduate thesis Abstract: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Keywords: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1059; Downloads: 123
Full text (620,83 KB) |
5. Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic : magistrsko deloKristina Gluhak, 2019, master's thesis Abstract: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd.
Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d.
Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Keywords: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1407; Downloads: 108
Full text (1,71 MB) |
6. ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)Metka Bauman, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Keywords: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1486; Downloads: 113
Full text (607,79 KB) |
7. Analiza trga škroba v SlovenijiLucija Trojner, 2018, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta analizira trg škroba v Sloveniji z namenom, da bi ugotovili, ali je poraba škroba dovolj velika in bi se tako izplačalo investirati v izgradnjo škrobarne v Sloveniji. V poglavjih, postavljenih v smiselno zaporedje, najprej obravnavamo primarno dobrino koruzo, ki bo nastopala kot surovina pri pridobivanju škroba. Sledi poglavje, v katerem spoznavamo, kaj škrob sploh je, iz česa ga pridobivamo in kakšen je postopek pridobivanja. Temu sledi analiza proizvodnje škroba v Evropi in gibanje ponudbe, povpraševanja in cen v povezavi s primarno dobrino koruzo. Analiza trga škroba v Sloveniji je samostojno poglavje, kjer raziskujemo obstoječi trg s pomočjo anketnega vprašalnika, primerjamo poročila raziskav in podatke uvoza škroba, pridobljene iz spletne baze podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. V uvodu dela diplomskega projekta smo si zastavili hipoteze, ki smo jih skozi analizo potrdili ali zavrgli. V sklepu je podana obrazložitev, zakaj smo hipoteze potrdili oziroma zavrgli, podano pa je tudi mnenje o tem, kako naj se podjetje odloči v zvezi z realizacijo projekta.
Keywords: Analiza trga, koruza, škrob, proizvodnja škroba, poraba škroba
Published in DKUM: 09.11.2018; Views: 1536; Downloads: 54
Full text (1,97 MB) |
8. Učinkovitost herbicidov za zatiranje invazivnih plevelov v koruziNejc Hrastnik, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 je bil izveden poljski poizkus, v katerem se je analizirala učinkovitost herbicidov za zatiranje 25 vrst invazivnih plevelov v posevku koruze. Testirani herbicidi so vsebovali aktivne snovi: tembotrion, tienkarbazon, mezotrion, izoksaflutol, pendimetalin, metolaklor in terbutilazin. Invazivne plevelne vrste, ki so bile posejane v medvrstni prostor koruze, so bile nabrane na območju celotne Slovenije. Učinkovitost herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 13 in BBCH 15). Večina testiranih herbicidov je pri večini plevelov dosegla učinkovitost v razponu med 60 in 95 %. Stopnja učinkovitosti herbicidov je imela statistično značilen učinek na pridelek koruze.
Keywords: koruza, herbicidi, invazivni pleveli, učinkovitost
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1249; Downloads: 137
Full text (1,15 MB) |
9. Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruzeNataša Šalamun, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Keywords: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Published in DKUM: 20.04.2018; Views: 2208; Downloads: 126
Full text (1,44 MB) |
10. PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIHMarko Slavič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Keywords: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2163; Downloads: 136
Full text (583,12 KB) |
