1. Beloovratniška kriminaliteta - študija primera sanacije bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAljaž Novinec, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je obravnavana sanacija bank. Sanacijo bank je povzročilo več dejavnikov, ki so bili posredno in neposredno povezani med seboj. Nekateri so pustili za seboj večjo, nekateri pa manjšo luknjo, ki so jo na koncu v večini sanirali isti ljudje – davkoplačevalci. Do danes ni povsem jasno, kje in kaj točno je šlo vse narobe, kdo vse je kriv in komu je bilo sojeno. V delu sta analizirani prve in druga slovenska bančna sanacija, vzporedno pa je opravljena primerjavo druge sanacije z grško bančno problematiko. Grška problematika služi le kot primerjava odnosa Evropske unije do države, ki je že v stečaju, in države, ki pravzaprav nikoli ni bila, niti ni potrebovala evropskih reševalnih metod. V diplomskem delu so razkriti poglobljeno razmišljanje in analiza aktualnega in preteklega finančnega stanja države ter vodenje pri ključnih bančno-finančnih vprašanjih. Do določenih jasnih zaključkov je težko priti, saj nekatere stvari še do danes niso pravno zaključene in je sprava v tem primeru težko določljiva. Kljub vsemu so določeni vzvodi pokazali ključne napake, ki so se dogajale, oziroma nepojasnjene odločitve, ki so pripeljale do kaotičnega finančnega bremena. Do pravega zaključka verjetno nikoli ne bomo prišli, kar zopet nakazuje prepletenost določenih sfer, bodisi zaradi finančnih bonitet ali pa kakšnih drugih zagotovil, ki profitirajo v korist določenega subjekta. Delo nakazuje dobro medijsko pokritost in obveščanje javnosti o dejanskem stanju v državi, kar je lahko povod za nadaljnje raziskovanje takšne problematike in prihodnje preprečevanje povzročitve takšnega stanja.
Keywords: kriminaliteta belih ovratnikov, sanacija bank, korupcija, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.03.2025; Views: 0; Downloads: 14
 Full text (537,36 KB) |
2. Erozija demokracije v izbranih državah Zahodnega Balkana: Hrvaška, Severna Makedonija, Slovenija, Srbija : magistrsko deloBarbara Kokot, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je raziskan proces erozije demokracije od 90. let prejšnjega stoletja do leta 2022 v štirih izbranih državah Zahodnega Balkana – na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Erozija demokracije je razčlenjena in opisana skozi tri koncepte – elite in elitne akterje, korupcijo in korupcijske škandale ter delovanje in zaupanje državljanov v formalne in neformalne institucije. Natančno so teoretično opredeljeni in opisani pojmi erozije demokracije, elite, korupcije in institucij, podani pa so podatki iz svetovnih in regionalnih raziskav. Od metod raziskovanja so uporabljene metoda deskriptivne analize literature, metoda analize kvantitativnih podatkov, komparativna metoda in analitični pristop. Analiza je razčlenjena na aspekte elit, korupcije in institucije, ki kažejo na (ne)delovanje demokracije in demokratičnih praks. Ugotovljeno je, da so elitni akterji od osamosvojitve držav do leta 2022 obdržali vzorce in prakse, ki pospešujejo erozijo demokracije, stopnje korupcije so ostale visoke in vseprisotne tako med elito (številni primeri korupcijskih afer) kot tudi med državljani. Zaupanje v formalne institucije je čez čas različno, vendar je v večini primerov izraženo nizko zaupanje v politične institucije. Neformalne institucije imajo močan vpliv in so razširjene na skoraj vsa področja družbe.
Keywords: demokracija, Zahodni Balkan, elita, korupcija, institucije
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (4,06 MB) |
3. Vpliv korupcije na produktivnost dela v evropskih gospodarstvihEvelin Landeker, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preverjamo hipotezo o negativnem vplivu korupcije na produktivnost dela v 21 evropskih gospodarstvih v obdobju 2002–2019. Oba analizirana indikatorja korupcije (označena kot korupcija_1, korupcija_2) statistično značilno negativno vplivata na vseh osem indikatorjev produktivnosti dela v modelih, ocenjenih z White cross-section variančno-kovariančno matriko, in v primeru korupcije_1 tudi ko v modele dodamo kvadrat zaloge kapitala. Medtem ko v modelih, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na sedem od osmih izbranih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela. V modelih s kvadratom zaloge kapitala, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na pet od osmih indikatorjev produktivnosti dela. Negativni vpliv korupcije na produktivnost dela je neomajno empirično dokazan in vrednostno znaten. Precizneje ugotavljamo, da povečanje obsega, v katerem se javna oblast uporablja za doseganje zasebnih koristi, za eno enoto v povprečju zmanjša BDP na zaposlenega za 12.013 mednarodnih dolarjev oz. za 11.112 mednarodnih dolarjev, če upoštevamo model s kvadratom zaloge kapitala.
Keywords: korupcija, produktivnost dela, zaloga kapitala, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,90 MB) |
4. |
5. |
6. Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko deloPetar Knežević, 2024, master's thesis Abstract: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije.
Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov.
Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Keywords: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 383; Downloads: 87
Full text (678,10 KB) |
7. Korupcija v slovenskem zdravstvu - analiza poročil Računskega sodišča : magistrsko deloMaja Loknar, 2024, master's thesis Abstract: V osrčju vsake družbe, vključno s slovensko, je njen zdravstveni sistem, ki je ključen za ohranjanje zdravja prebivalcev. Zdravstveno stanje prebivalstva vpliva na blagostanje celotne družbe, to pa posledično vpliva tudi na gospodarski razvoj države. Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti in dostopnosti. Zaradi vsega naštetega sta ključnega pomena razumevanje in analiziranje morebitne korupcije v tem vitalnem sektorju. Pomembno je, da se ohranja zaupanje javnosti v zdravstvo, še bolj pa sta pomembni kakovostna oskrba in obravnava pacientov. Za kakovostno zdravstveno oskrbo so potrebna visoka finančna sredstva, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti transparentnost celotnega zdravstvenega sektorja. Korupcija je velik problem sodobne družbe, ki zavira, če ne celo onemogoča razvoj. Sredstva, ki bi morala biti namenjena širši družbi, so namreč uporabljena kot sredstva za dosego zasebnih ciljev posameznikov in skupin. Cilja zaključnega dela sta bila spoznavanje pojma korupcije v zdravstvu in analiza Računskega sodišča Republike Slovenije. S pomočjo analize literature in člankov so bili predstavljeni ključni pojmi, kot so korupcija, oblike korupcije (v zdravstvu), integriteta itd. Predstavljeni so bili tudi Računsko sodišče, njegovo delovanje, revizijski proces in pomen Računskega sodišča. Pregled in analize izbranih devetih revizij Računskega sodišča (in porevizijska poročila) od leta 2019 naprej so pokazale, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu pojavljajo in ponavljajo problemi pomanjkanja podatkov in problemi s sistemom javnih naročil. Predstavljene so bile tudi možnosti za izboljšanje stanja, kot sta uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) ter povečanje integritete in rabe etičnih kodeksov. Predstavljena so bila še priporočila Računskega sodišča, kot izhajajo iz izbranih revizijskih poročil, med drugim dosledno spremljanje, izdelava in pridobivanje podatkov ter evidenc in nadgradnje izobraževanj in usposabljanj za odločevalce.
Keywords: korupcija, slovensko zdravstvo, Računsko sodišče, poročila, magistrska dela
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 329; Downloads: 87
Full text (1,02 MB) |
8. |
9. |
10. |
