| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SINDROM ADRENALNE IZGORELOSTI PEDAGOŠKIH STROKOVNIH DELAVCEV
Nataša Galer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Keywords: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Published: 11.06.2012; Views: 1831; Downloads: 276
.pdf Full text (1,17 MB)

2.
Vsebnost kortizola v slini konj pri terenskem jahanju kot indikator stresnega stanja
Andreja Lapornik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa.
Keywords: konj, rekreativno terensko jahanje, stres, slina, kortizol
Published: 05.06.2013; Views: 1104; Downloads: 77
.pdf Full text (703,48 KB)

3.
Ocenjevanje stresa pri islandskih konjih z določanjem koncentracije kortizola v slini
Anita Takač, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V raziskavi smo preučevali vpliv lonžiranja na vsebnost stresnega hormona kortizola v slini islandskih konj. Poskus je potekal v marcu in aprilu 2011 na posestvu Hetja iz Spodnjega Gasteraja. V poskus smo vključili štiri konje islandske pasme (2 kobili, 2 kastrata). Lonžiranje, ki vključuje hod, kas in galop, je potekalo 30 minut. Vsakemu konju smo vzorce sline odvzeli 3-4 krat v enakem zaporedju, in sicer pred začetkom aktivnosti in takoj po končani aktivnosti. Koncentracijo kortizola v slini smo določili v dveh ponovitvah s komercialnim kitom za biokemijsko določanje vsebnosti kortizola (Cortisol Elisa RE52611). Z uporabo t-testa smo preizkusili, ali se vsebnost kortizola pred aktivnostjo in po njej statistično značilno razlikujeta. Povprečna vrednosti pred lonžiranjem je znašala 0,131 µg/dl (med 0,025 in 0,211 µg/dl), po lonžiranju pa 0,127 µg/dl (med 0,035 in 0,236 µg/dl). Rezultati so pokazali neznačilen vpliv lonžiranja, kar kaže na to, da tovrstna aktivnost pri islandskih konjih ne povzroča stresa.
Keywords: konji, kortizol v slini, stres
Published: 01.07.2013; Views: 1569; Downloads: 173
.pdf Full text (424,77 KB)

4.
5.
Ugotavljanje stresa konj s pomočjo neinvazivnih metod
Sergeja Plohl, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali intenzivnost in trajanje izločanja stresnega hormona kortizola v slini konj, ob tem pa smo spremljali srčni utrip. Obe metodi veljata za neinvazivni. Delo s konji je potekalo od meseca februarja do konca maja 2018 na kmetiji Kolarič v Obrežu. V poskus smo vključili dva mlada in neujahana konja iz istega hleva – 3 leta staro žrebico slovenske hladnokrvne pasme ter 3 leta starega kastrata slovenske toplokrvne pasme. Sam poskus smo razdelili na predpreizkus in tri faze. V predpreizkusu je potekala habituacija, tako sta se konja navadila na merilno napravo ter sam postopek poskusa. V prvi fazi smo opravili le z lonžiranjem s hlevsko uzdo, v drugi fazi smo uvedli jahalno uzdo z navadno mehko brzdo, v tretji fazi pa še podsedelnico ter sedlo. Lonžiranje, ki je skupno trajalo 30 minut, smo izvajali na prostem, v ograjenem prostoru s travnato površino. Vzorci sline so v času posamezne vaje bili odvzeti 5-krat. Višje vrednosti srčnega utripa so se pojavljale pri hladnokrvnem konju ter so znašale 64,76 min-1, pri toplokrvnem konju 62,46 min-1. Večje razlike smo opazili pri izmerjenih vrednostih izločenega kortizola. Pri toplokrvnem konju so med izvajanjem vaje v prvi fazi znašale 0,105 µg/dl, v drugi 0,111 µg/dl, ter v tretji fazi 0,142 µg/dl. Pri hladnokrvnem pa so bile vrednosti med izvajanjem vaje v prvi fazi 0,076 µg/dl, v drugi 0,114 µg/dl ter v tretji fazi 0,122 µg/dl.
Keywords: stres, konji, kortizol, srčni utrip
Published: 21.09.2018; Views: 155; Downloads: 28
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica