| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Samostalniške manjšalnice v korpusu turk
Nino Dončec, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Vloga samostalniških manjšalnic v turističnem korpusu TURK preučujemo obliko in pomen manjšalnic, da bi odkrili, kakšno vlogo imajo v turističnih tipih besedil. S pomočjo korpusne analize smo v turističnem korpusu TURK pridobili manjšalnice, ki smo jih najprej delili glede na spol, obrazilo in frekvenco z namenom, da bi dobili natančne podatke o najrodnejših obrazilih in številu pojavitev le-teh. V nadaljevanju smo manjšalnice razporedili glede na pomenska polja, ki smo jih določili s pomočjo skupne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS). Ustvarili smo sedem širših pomenskih polj, pri čemer smo vsako izmed njih delili še na ožje pomensko polje. Temeljno urejevalno načelo takega polja je paradigmatsko, saj ga določa UPS (nadpomenka), členi polja pa so razviti s sopomenkami in manjšalnicami, se pravi deli besedne družine, ki ohranjajo UPS. Takšna delitev manjšalnic je bila izbrana z namenom dokazati, da manjšalnice v turističnih besedilih sicer nastopajo v pomenu majhno, ljubko, nedoraslo; ob tem pa nastopajo še v vlogi modifikacijskega argumenta.
Keywords: turistični korpus TURK, manjšalnice, obrazila, pomenska polja, korpusni pristop, korpusna analiza, manjšalnice kot modifikacijski argument.
Published: 10.04.2019; Views: 578; Downloads: 66
.pdf Full text (2,41 MB)

3.
Pregled prosto dostopnih strojnih prevajalnikov
Daniel Hari, 2018, diploma project paper

Abstract: V projektni nalogi so predstavljene vrste strojnega prevajanja, ki so vgrajene v različne prevajalnike. Ti prevajalniki omogočajo, da se posamezna beseda ali daljše besedilo na podlagi izvedbe določenih algoritmov samodejno prevede iz izvornega jezika v ciljni jezik. Poznamo več načinov strojnega prevajanja, ki jih v nalogi tudi predstavimo. Vsako strojno prevajanje se razlikuje po načinu prevajanja oz. svojih značilnostih, različni načini prevajanja pa imajo tudi določene skupne lastnosti, kot sta sprotno učenje in iskanje dobrih prevodov v slovarjih ali bazah podatkov, ki pripomorejo k bolj natančnemu prevodu same besede oz. besedila. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pregled načinov prevajanja, v praktičnem delu pa analiza kakovosti prevajanja posameznih prosto dostopnih prevajalnikov.
Keywords: Strojno prevajanje, strojni prevajalniki, slovarji, korpus, strojno učenje, statistični pristop.
Published: 05.02.2019; Views: 646; Downloads: 127
.pdf Full text (3,35 MB)

4.
Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza
Tina Peruš, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Keywords: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Published: 15.10.2018; Views: 373; Downloads: 34
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
Slovenska jezikovna infrastruktura kot jezikovnopolitično vprašanje
Nina Ledinek, 2018, professional article

Abstract: V prispevku se s stanjem na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture ukvarjam kot z jezikovnopolitičnim vprašanjem. Prispevek prinaša analizo aktualne pravne, finančne in organizacijske ureditve področja, predstavlja pa tudi ključne izsledke o infrastrukturnih potrebah uporabnikov, kot so bile prepoznane na podlagi analize in interpretacije podatkov iz ankete, izvedene v okviru projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov.
Keywords: sociolingvistika, jezikovna politika, status jezika, korpus jezika, jezikovni viri, jezikovne tehnologije
Published: 11.10.2018; Views: 851; Downloads: 44
.pdf Full text (553,87 KB)
This document has many files! More...

6.
Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov
Nataša Gliha Komac, 2018, original scientific article

Abstract: Prispevek prinaša uvid v metodološka izhodišča ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije (RS) in njeni uporabniki,2 katerega osrednji namen je bil popis aktualnih potreb jezikovnih uporabnikov na ozemlju RS in uporabnikov slovenskega jezika v sosednjih državah in drugod po svetu. Gre za edinstven in celosten poskus, kako pri načrtovanju nadaljnje jezikovne politike v čim večjem obsegu dejavno vključiti jezikovne uporabnike. Pri projektu so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki, poznavalci različnih področij javnega življenja v RS in življenja slovenske jezikovne skupnosti zunaj RS – pomembno vlogo so imeli pravni strokovnjaki –, k sodelovanju v spletni raziskavi pa so bile povabljene različne skupine jezikovnih uporabnikov, in sicer tako specializirani kot splošni jezikovni uporabniki.
Keywords: jezikovna politika, jezikovni status, jezikovni korpus, jezikovna raba, jezikovni uporabnik
Published: 11.10.2018; Views: 457; Downloads: 54
.pdf Full text (384,14 KB)
This document has many files! More...

7.
Slovenščina na dlani 1
2018, professional monograph

Abstract: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Keywords: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Published: 03.07.2018; Views: 608; Downloads: 76
URL Link to file

8.
Jezikovnoteoretska načela v korpusnem jezikoslovju
Darinka Verdonik, 2015, original scientific article

Abstract: Predmet razprave so teoretsko-metodološka načela, ki so se razvijala v krogih t. i. novofirthijancev, kjer se od vsega začetka opredeljujejo za korpusno analizo, čim manj obremenjeno s predhodnimi jezikoslovnimi teorijami. V prispevku najprej pregledamo dela teh avtorjev, iz katerih izhajajo med drugim slovnica vzorcev (angl. pattern grammar), teorija leksikalnega proženja (angl. lexical priming), teorija konvencij in invencij (angl. theory of norms and exploitations) ter teorija kontekstne prozodije (angl. contextual prosodic theory). Nato povzamemo njihove zaledne predpostavke in stališča o jeziku kot rezultatih raziskovanja. Tako definiramo šest skupnih načel: predmet raziskovanja je jezikovna raba, tj. jezik v »kontekstu situacije«, raziskovalni fokus se obrne k temu, kar je običajno, raziskovalčeva intuicija je v vlogi evalvacije avtentičnih jezikovnih rab, jezikovne ravni (slovnica in slovar) so razumljene kot prepletene, na jezikovni sistem se gleda kot visoko dinamičen, v teoretskih temeljih pa zavzame eno osrednjih mest jezikovni vzorec. Nazadnje opozorimo tudi na nekatere omejitve, s katerimi se soočamo pri korpusnem pristopu.
Keywords: korpusi (jezikoslovje), korpus kot teorija, popolni korpusni pristop, korpusno jezikoslovje, teorija jezika
Published: 03.08.2017; Views: 502; Downloads: 268
.pdf Full text (234,37 KB)
This document has many files! More...

9.
Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru
Lea Vrhovnik, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru v teoretičnem delu obravnava tematiko čokoladnih sladic, njihov nastanek z razvojem slaščičarske obrti in odkritjem kakavovca ter njegovo predelavo v čokolado, ki predstavlja bistveno sestavino čokoladnih sladic. Posveča se tudi področjema terminologije in terminografije. V empiričnem delu je v ospredju izrazje s področja čokoladnih sladic, izpisano iz izbranega strokovnega vira z naslovom Zlata knjiga – čokolada (Remškar 2007), in njegova jezikoslovna analiza na pravopisni, izrazni in pomenski ravni. Ugotovljeno je, da je analizirano izrazje večinoma večbesedno, pri čemer se večina terminov začenja s pridevnikom čokoladen (npr. čokoladna karamela, čokoladna palačinka, čokoladni kipnik, čokoladni narastek, čokoladno pecivo, čokoladno srce); termini so pogosto sestavljeni iz samostalnikov in pridevnikov, pri tem pa je samostalnik v posameznih primerih tudi prevzeta beseda v citatnem zapisu, npr. čokoladni crème brulée, čokoladni petit-fours. Zbrani izrazi so v ustreznem pomenu v veliki meri prisotni v korpusu Gigafida, kjer lahko imajo dodana tudi opisna poimenovanja za lažjo razumljivost in koristne informacije o okoliščinah rabe, izvoru ipd. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika analizirani termini večinoma še niso evidentirani.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: čokolada, čokoladne sladice, terminologija, termin, Zlata knjiga – čokolada, korpus Gigafida, besedoslovje
Published: 18.07.2017; Views: 865; Downloads: 106
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATED
Anja Kokot, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Keywords: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Published: 05.09.2016; Views: 829; Downloads: 136
.pdf Full text (1,62 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica