| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Masovni nadzor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Timon Gale, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko masovnega nadzora, s poudarkom na nadzoru, ki se izvaja na internetnem omrežju. V svojem prvem delu diplomska naloga podrobneje predstavi namene, načine, ter izvajalce množičnega nadzora in množičnega zbiranja podatkov. Ker smo dandanes vsi prisotni na internetu, kjer hote ali nehote puščamo veliko podatkov, je namen te diplomske naloge bralcem vzbuditi zavedanje, da so naši osebni podatki vsakodnevno zbirani in analizirani s strani mnogih spletnih korporacij. Opisani so tako načini vladnega nadzora, kot tudi korporacijskega. Poleg tega je v delu opisano tudi kako lahko naše osebne podatke na spletu bolje zaščitimo. Predstavljeno je pridobivanje podatkov med pandemijo COVID-19, ki se je v času pandemije občutno povečalo. Predstavljena je tudi aplikacija #Ostanizdrav, uporaba katere je bila tudi zakonsko sporna. Iz diplomske naloge lahko vidimo, da se je naša zasebnost na račun varnosti velikokrat zmanjšala. V empiričnem delu smo pridobili svoje podatke od največjih internetnih ponudnikov in socialnih omrežij: Google, Facebook, Instagram in Twitter. S tem je bila raziskana količina podatkov, ki jo imajo ti ponudniki o nas, preverjen pa je bil tudi postopek pridobitve in odzivnost teh korporacij. Prejeti podatki so bili obsežni in v večini lahko razumljivi. Odziv vseh ponudnikov, od katerih so se podatki zahtevali, je bil hiter. Iz prejetih podatkov je moč razbrati, da vsa podjetja veliko poudarka namenjajo oglaševanju in našim zanimanjem.
Keywords: nadzor, varnost, zasebnost, osebni podatki, spletne korporacije, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 505; Downloads: 35
.pdf Full text (1,99 MB)

2.
Preprečevanje obveščevalne dejavnosti (vohunstva) v korporacijah : magistrsko delo
Žiga Vehar, 2022, master's thesis

Abstract: Obveščevalna dejavnost in vohunjenje sta se v zadnjih letih preselila z države in varnostnih institucij v zasebni sektor, predvsem zaradi pridobivanja konkurenčne prednosti. Podjetja in organizacije, ki hočejo zaščititi svojo intelektualno lastnino, kot tudi zaupne podatke, tako uporabljajo različne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nepooblaščene dostope do informacij. Namen magistrskega dela je tako pregled razvoja korporativne obveščevalne dejavnosti in pravne ureditve tega področja; pregled modela upravljanja tveganj ter predstavitev sistema upravljanja varnosti informacij. V izvedeni anketi se je ugotovilo, da imajo podjetja v večini primerov implementirane fizične zaščite in zaščite informacijskih sistemov, šibko področje pa je upravljanje s človeškimi viri in tretjimi strankami, predvsem pa je problematično pomanjkanje izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o tveganih vedenjih ter možnostih preprečevanja obveščevalne dejavnosti. V magistrskem delu sta bila izvedena tudi intervju in študija primera z vzorčnim podjetjem, kjer se je ugotavljalo, kakšne ukrepe sprejemajo multinacionalke, ne samo pri normalnem poslovanju, temveč tudi pri gospodarskih prevzemih ali razdružitvah z drugimi podjetji. Podjetjem se predlaga predvsem aktivno deljenje informacij in dobrih praks, izobraževanja ter udeležbe na varnostnih konferencah in dogodkih, kjer sta informacijska varnost in preprečevanje obveščevalne dejavnosti glavni temi. Ravno tako se priporoča občasne najeme zunanjih agencij za preglede informacijskih sistemov in njihove izboljšave.
Keywords: obveščevalna dejavnost, industrijsko vohunstvo, korporacije, SUVI, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.01.2023; Views: 697; Downloads: 104
.pdf Full text (1,53 MB)

3.
Razmerje med ekonomsko močjo in političnim vplivom globalnih korporacij
Gašper Krklec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Velike korporacije imajo pri doseganju zadanih ciljev ne le ekonomske, konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekonomij obsega, monopolnih položajev, globalnih omrežij in lastništva nad redkimi viri, ampak tudi prednosti iz naslova državnih subvencij, večje verjetnosti davčnih in regulativnih olajšav in verjetnosti prejema državnih pogodb. Ugotavljamo, da se tržna koncentracija v zadnjih dveh desetletjih tendenčno povečuje v večini gospodarskih sektorjev, kar ima neposredni vpliv na podjetniško dinamiko, tržno moč največjih globalnih korporacij in povečano dohodkovno neenakost. Ekonomska moč, ki jo generirajo največje korporacije, ima neposredni vpliv tudi na obseg političnih aktivnosti znotraj korporacij, s katerimi si korporativni velikani dodatno podredijo poslovno okolje, v katerem operirajo. Tako se po Zingalesu (2017) sklene začaran krog, v katerem se denar uporablja za pridobivanje politične moči, politična moč pa za povratno množenje ekonomske moči. Zaradi vedno večjega vpliva, ki ga imajo globalne korporacije na mednarodni ravni in v sami spletni sferi, je ohranjanje odprtega, konkurenčnega okolja ključno.
Keywords: globalizacija, korporacije, lobiranje, tržna koncentracija, tehnologija
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 906; Downloads: 96
.pdf Full text (937,99 KB)

4.
Integralna korporativna varnost
Miha Dvojmoč, 2017, professional article

Abstract: Namen prispevka: V zadnjih letih je bilo v Sloveniji veliko pozornosti namenjene proučevanju in raziskovanju policijskega dela, policijskih organizacij, zasebnega varovanja in zasebnih varnostnih služb, veliko manj pa integralni korporativni varnosti. Namen prispevka je bralcu prikazati osnove integralne korporativne varnosti in njen obseg. Metode: S pomočjo deskriptivne metode in sinteze pridobljenih ter obstoječih znanj smo analizirali in predstavili integralno korporativno varnost. Z analizo vsebine pisnih virov smo naredili pregled domače in tuje literature ter zakonov, ki so pomembni za področje obravnavane tematike. Ugotovitve: Po pregledu literature je razvidno, da področje integralne korporativne varnosti v Sloveniji ni podrobno raziskano. V prihodnje bo treba dobro prakso iz tujine prenesti v Slovenijo, hkrati pa je priporočljivo, da se tako v teoriji kot v praksi začne z razvijanjem omenjenega področja. Da bi zagotovili ustrezno integralno korporativno varnost, mora organizacija sprejeti številne ukrepe in aktivnosti. Le ti se morajo nato tudi ustrezno upoštevati in izvajati. Izvirnost/pomembnost prispevka: Obravnavanje integralne korporativne varnosti in pregled njenih glavnih delov sta namenjena za usposabljanje strokovne javnosti in seznanitev splošne javnosti.
Keywords: varnost, korporacije, organizacije, integralna korporativna varnost
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 1337; Downloads: 157
.pdf Full text (420,12 KB)
This document has many files! More...

5.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Keywords: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1906; Downloads: 214
.pdf Full text (1,10 MB)

6.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja : magistrsko delo
Tjaša Završnik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Keywords: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Published in DKUM: 21.11.2016; Views: 3011; Downloads: 526
.pdf Full text (937,08 KB)

7.
Vloga multinacionalnih korporacij v svetovnem gospodarstvu
Ivana Marinović, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt govori o globalizaciji, multinacionalnih korporacijah, tujih neposrednih investicijah ter o njihovem vplivu na gospodarstvo. Pojem globalizacije se začenja omenjati že v začetku šestnajstega stoletja. Z globalizacijo pa se začne tudi stopnjevanje konkurenčnosti na trgu. Lahko rečemo, da je globalizacija največja socialna sprememba po industrijski revoluciji. Pojem globalizacije označuje dinamični, ekonomski, socialni ter kulturni proces, ki je pogosto voden z željo multinacionalnih korporacij po osvajanju novih trgov. V pričujočem diplomskem projektu bodo multinacionalne korporacije opisane kot družbe, ki delujejo na globalnem trgu, kar vključuje domači trg ter trg zunaj države sedeža multinacionalne korporacije. Osnovni namen delovanja multinacionalne korporacije je ustvarjanje višjega dobička. Ta svoj namen multinacionalna korporacija dosega s tujimi neposrednimi investicijami, ki neposredno vplivajo na gospodarstvo, kulturo in politiko, kar bomo v nadaljevanju podrobno opisali.
Keywords: globalizacija, multinacionalne korporacije, tuje neposredne investicije
Published in DKUM: 04.11.2015; Views: 2091; Downloads: 212
.pdf Full text (668,53 KB)

8.
Davčne utaje pri posrednem in neposrednem obdavčevanju korporacij : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karmen Nose, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo enostranski in prisilni odvzem realnega dohodka (Stanovnik, 2010), zato so nemalokrat negativno ocenjeni s strani korporacij, ki želijo pri svojem poslovanju imeti zdravo razmerje med prihodki in odhodki. Vsaka korporacija si želi imeti malo stroškov kamor spadajo tudi davčne obveznosti, zato se korporacije odločajo tudi za nezakonito zmanjšanje ali popolno utajo enega svojih odhodkov – davkov. Davčne utaje so postale globalni problem, saj živimo v svetu vse hitrejšega razvoja mednarodnega trga in povezovanja med državami. Korporacije tako delujejo tudi v več državah hkrati, kjer lahko hitro pride do davčne utaje, če države med seboj na tem področju ne sodelujejo. Korporacije plačujejo številne davke in prispevke, ki polnijo državni proračun, izmed katerih sta tudi davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb, pri čemer prvi spada v posredne davke, drugi pa v neposredne davke. Pojavljajo se različne oblike in vrste utaj teh dveh davkov, zato je potrebno tudi veliko različnih ukrepov za boj proti njuni utaji. Vzroki za davčno utajevanje so lahko različni in jih je potrebno vnaprej oceniti oziroma predvideti, če želimo problem davčnih utaj ustrezno omejiti. Ukrepi za preprečevanje tovrstnih utaj se izvajajo na ravni Republike Slovenije, na ravni Evropske Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in tudi na ravneh drugih organizacij po svetu. Pomembno pri tem je, da se oblikuje skupen boj proti davčnim utajam, saj bo le to omogočilo učinkovitost in uspešnost boja. Pri tem je potrebno dosledno spoštovati predpisane pravne akte, tako tuje kot domače in vzpostaviti harmonijo na področju pravnih aktov, ki predpisujejo davčno področje skupaj z bojem proti utajam. Pomembne so skupne strategije boja in ukrepi, tako represivni kot tudi preventivni.
Keywords: davki, davčne utaje, korporacije, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.09.2015; Views: 1072; Downloads: 152
.pdf Full text (586,64 KB)

9.
10.
Vpliv kadrovskega managementa na krepitev varnostne kulture v korporacijskem varnostnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Karmen Čaleta, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Posameznik se je kot socialno bitje v marsičem spremenil in s stališča zaposlenega v posamezni organizaciji postal izredno zahteven in zazrt skoraj izključno v zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ki jih postavlja daleč pred potrebe organizacije v širšem in ožjem smislu. To med drugim pomeni, da smo zaradi dinamičnega in prožnega trga delovne sile prišli v situacijo hitrega menjavanja zaposlitev in s tem delovnih okolij, kjer je v tako kratkem času nemogoče pri posameznikih vzpostaviti ustrezno pripadnost ožjemu kolektivu in organizaciji v širšem pomenu besede. To pred vodilni management organizacij, in še posebej pred korporativno varnostne strokovnjake, postavlja zahtevne izzive, kako v globalnem ekonomskem okolju, ki temelji na hudi konkurenčni tekmovalnosti, zagotoviti ustrezno varovanje ključnih poslovnih informacij, do katerih dostopajo zaposleni v posameznih organizacijah. Seveda je prvi logični odgovor v smeri krepitve varnostne kulture, ki pa ima to »pomanjkljivost«, da predstavlja dolgotrajnejši proces, kot bi si v teh dinamičnih časih želeli. Drugo dejstvo pa je vsekakor, da bo potrebno sistemske pristope v korporacijskem okolju prilagoditi v smeri teh dinamičnih sprememb modernega okolja. Iz analize pridobljenih odgovorov skozi intervjuje je razvidno, da različne organizacije v svojih okoljih pomen celovitega obvladovanja varnostnih tveganj in s tem še posebej pomen varnostne kulture različno dojemajo in se zaradi svojih specifik tega problema lotevajo tudi na zelo različne načine. Še posebej prihaja do razkoraka v pristopih dojemanja varnostne kulture kot vrednote med organizacijami, ki so podvržene konkurenčnemu trgu in organizacijami birokratskega tipa. V tem okviru si je danes težko predstavljati, da vodilni management organizacij, v celoti ne uporablja vseh sistemskih vzvodov za obvladovanje tveganj pri delovanju njihove organizacije. To pomeni, da kadrovski management in korporativni varnostni management prepleteno izvajata in se vključujeta v proces, ki ga v našem obravnavanem primeru lahko umestimo v zagotavljanje ustrezne stopnje varnostne kulture zaposlenih v tej organizaciji.
Keywords: kadrovski management, varnostna kultura, varnostno okolje, korporacije, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.05.2013; Views: 1622; Downloads: 209
.pdf Full text (582,84 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica