Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Analiza aminov na jeklu
Natalija Grah, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali učinkovitost inhibicije osmih izbranih aminov, in sicer 2-etil-heksil-amina, anilina, benzilamina, butilamina, etilamina, izopropilamina, oktilamina in trietanolamina kot potencialne korozijske inhibitorje. Poskuse smo izvedli na nizko legiranem jeklu C15, pri čemer smo korozijski inhibitor dodajali v raztopino korozivnega medija. Potopitvene preskuse smo izvedli pri dveh temperaturah: sobni (25 °C) in pri 70 °C. Z elektrokemijskimi meritvami smo nadaljevali le pri sobni temperaturi. Za najučinkovitejše molekule smo izvedli še meritve s 3D-profilometrom, meritve omočitvenega kota in FTIR-analizo. Kot korozivni medij smo izbrali 3-odstotno raztopino NaCl. Amine smo dodajali v dveh različnih utežnih deležih, prvi (nižji) je bil 0,1 % in drugi (večji) 1,0 %. Za izboljšanje inhibicije smo preskusili tudi, kakšen učinek ima na korozijo dodatek jodidnih ionov. V ta namen smo korozivnemu mediju z in brez korozijskega inhibitorja dodali KI. Tudi pri tem smo uporabili dva različna utežna deleža dodatka KI – 0,5 in 1,0 %. Vse vzorce smo pripravljenim raztopinam pustili izpostavljene 72 ur. Nadalje so uporabili različne elektrokemijske metode: kronopotenciometrične meritve, meritve polarizacijske upornosti in potenciodinamske meritve. Prvi dve metodi sta potekali 10 ur, medtem ko smo potenciodinamske meritve izvedli po 10 urah, pri sobni temperaturi, z obema koncentracijama aminov in 0,5-odstotnim dodatkom KI. Na podlagi rezultatov potopitvenih preskusov smo določili učinkovitost inhibicije, korozijsko hitrost in sinergistični parameter. Ugotovili smo, da na učinkovitost posameznega amina vpliva koncentracija, temperatura in v manjši meri tudi dodatek KI. Najvišjo učinkovitost inhibicije (61,57 %) smo dosegli z dodatkom 1,0 % izopropilamina pri 70 °C. S pomočjo potenciodinamskih krivulj smo ugotovili, da pri višji koncentraciji aminov (1,0 %) prevladuje mešani tip korozijskih inhibitorjev. Z rezultati površinske analize smo na koncu dobili podatke o razliki med vzorcem v neinhibirani raztopini in vzorcem v inhibirani raztopini, s čimer potrjujemo adsorpcijo aminov na površino jekla C15.
Keywords: amini, elektrokemija, površinska analiza, korozijski inhibitorji
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1539; Downloads: 101
Full text (3,66 MB)

Obstojnost protikorozijskih hidrofobnih prevlek pri povišani temperaturi
Julij Lozinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predhodno obdelane jeklene podložke smo potopili v stearinsko kislino z namenom, da bi preverili korozijske inhibicijske lastnosti. Vzorce smo zbrusili, očistili in jih zaščitili s slojem stearinske kisline. Sloj smo tvorili s potopitveno metodo. Korozivno okolje je bila razredčena klorovodikova kislina. Pri poskusih smo spreminjali temperaturo korozivnega okolja v intervalu od 25 °C do 80 °C. Spreminjali smo še čas potopitve vzorcev v stearinski kislini, in sicer smo izvajali 3-urno in 24-urno potopitev. Glavni konstantni parametri so bili koncentracija stearinske kisline, koncentracija klorovodikove kisline in čas potopitve v korozivnem mediju. Pri poskusih smo zasledili določeno odstopanje meritev pri višjih temperaturah, na kar so vplivale nekatere spremenljivke, ki jih nismo predvideli. Te so: – predzgodovina vzorcev; - neenaka kemijska sestava vzorcev; - nepopolnost zaščitnega sloja; - mehanske obremenitve pri izdelavi vzorcev; - povečana kontaktna površina vzorcev. Vse te spremenljivke so predvidoma vplivale na vrednost inhibicijske učinkovitosti. Najvišjo inhibicijo smo pri 3-urni in 24-urni potopitvi v stearinski kislini dobili pri najnižji temperaturi 25 °C. Inhibicija je pri 3-urni in 24-urni potopitvi padala od temperature 25 °C do 40 °C. Pri 24-urni potopitvi smo dosegli višje inhibicije kot pri 3-urni. Nepričakovano se je inhibicijska učinkovitost pri 3-urni in 24-urni potopitvi v območju med 40 °C in 70 °C močno povečala. Eksperimentalno delo prikazuje možnost uporabe nasičenih maščobnih kislin v namene inhibicije korozije kovinskih materialov. Stearinska kislina je nedvomno primerna, saj je ekonomsko ugodna, je dostopna, okolju prijazna in lahko odstranljiva s površine materiala. Izstopajoča slaba lastnost je mehanska neobstojnost. Vsekakor so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vse parametre, ki vplivajo na njene inhibicijske lastnosti. Nadaljnje raziskave bi zagotovo pripomogle k izboljšavam inhibicijskih lastnosti te maščobne kisline.
Keywords: korozijski inhibitorji, protikorozijski surfaktanti, stearinska kislina, korozija, organski inhibitorji
Published in DKUM: 19.07.2016; Views: 1625; Downloads: 162
Full text (3,52 MB)

Search done in 0.06 sec.