Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Keywords: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 166; Downloads: 24
Full text (1,77 MB)

Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 302; Downloads: 24
Full text (3,88 MB)

Abstract: Uvod: od marca 2020 je razglašena pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, ki se širi po aerogeni poti. Pandemijo lahko obvladujemo s strogimi ukrepi, kot so: omejevanje socialnih stikov, nošenje maske in razkuževanje rok, kar ima velik vpliv na duševno zdravje mladostnikov. Metode: s pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali postopek izbora relevantne literature s področja duševnega zdravja mladostnikov v času pandemije COVID-19. S pomočjo tematske analize smo analizirali 12 znanstvenih člankov, ki so bili napisani v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021. Rezultati: rezultati raziskav kažejo, da se je duševno zdravje mladostnikov v času pandemije COVID-19 poslabšalo. Najpogosteje poročajo o simptomih anksioznosti, depresivnosti, osamljenosti, stresu, nespečnosti, vedenjskih in odnosnih težavah. Razprava in sklep: rizični dejavniki za razvoj in povečanje psihičnih težav mladostnikov v času pandemije COVID-19 so predhodne težave z duševnim zdravjem, ženski spol, enostarševska družina, nizek dohodek družine mladostnika in učne težave. Nadalje predlagamo dodatno pozornost raziskovalcev pri preverjanju korelacij med različnimi sociodemografskimi spremenljivkami in duševnim zdravjem mladostnikov v času pandemije COVID-19, ter več longitudinalnih študij za razumevanje medsebojnih vplivov med psihološkimi konstrukti pri mladostnikih v času pandemije COVID-19.
Keywords: mladostništvo, psihične težave, epidemija, koronavirus.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1039; Downloads: 239
Full text (1,03 MB)

Abstract: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Keywords: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 736; Downloads: 130
Full text (1,89 MB)

Abstract: Izdelovanje praktičnih izdelkov oz. praktično delo na splošno je eden od poglavitnih pogojev za uspešen celostni razvoj učenca. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni psihološki, didaktično-pedagoški in tehnološki segment obravnavane teme. Dodana sta še sklopa: e-izobraževanje, ki pojasnjuje vpliv pandemije koronavirusa, in sklop že uveljavljenih raziskav, ki se navezujejo na tematiko naše raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kakšne so razlike med stanjem pred pandemijo in v času pandemije na področju izdelovanja praktičnih izdelkov pri tehničnih predmetih na razredni stopnji v osnovni šoli. Elektronski vprašalnik je izpolnilo 175 učiteljev iz vse Slovenije. Analiza podatkov je pokazala, da učitelji v pouk sicer vključujejo praktične izdelke, vendar se jih veliko ne drži zahtev aktualnih učnih načrtov. Ugotovljeno je še, da je e-izobraževanje, ki je nastalo zaradi novega koronavirusa, vplivalo na upad praktičnega dela. Razlogi zato so različni, najbolj pa izstopata nizka stopnja samostojnosti in slabo razvite ročne spretnosti otrok. Menimo, da bi morala biti motorična zavrtost poglavitni razlog, da bi se učitelji v večji meri odločali za vpeljavo izdelave praktičnih izdelkov v učno-vzgojni proces. Učenec, ki je motorično suveren, se lažje znajde v problemskih situacijah, ki jih postavlja življenje, in je posledično tudi bolj samostojen. Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave lahko za učinkovito izboljšanje trenutnega stanja predlagamo, da učitelji spremenijo mišljenje in prevzamejo svoj del odgovornosti. Zavedamo se, da bo ozaveščanje in projektno delo verjetno premalo učinkovito, zato najsmotrnejšo rešitev vidimo v predrugačenju zahtev v predmetnih učnih načrtih. Te zahteve učiteljem ne bodo dopuščale, da prezrejo pomembnost praktičnega dela.
Keywords: praktični izdelki, e-izobraževanje, predmetna stopnja, koronavirus, materiali, problematika
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 696; Downloads: 125
Full text (1,82 MB)