| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Delo policistov policijske postaje Murska Sobota v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Romana Vouri, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Vemo, da našo varnost ogroža kriminaliteta, naravne nesreče in druge nam znane grožnje. Leta 2019 pa se je pojavila nova oblika grožnje, ki je bila nam do zdaj neznana. Pozimi 2019 se je v mestu Vuhan na Kitajskem pojavil novi koronavirus SARS-CoV-2. Ta se je zelo hitro širil po svetu, najpogosteje kapljično in z dotikom površin, na katerih se je virus nahajal. Bolezen, ki jo povzroči virus SARS-CoV-2 se imenuje COVID-19. Novi koronavirus je ogrozil varnost državljanov v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V diplomskem delu smo skušali opisati delo policistov policijske postaje Murska Sobota v času epidemije SARS-CoV-2. Izvedli smo anketo na policijski postaji Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo izvedeli, da so policisti svoje delo v času epidemije opravljali uspešno in učinkovito, da pa se je delo policistov v času epidemije v veliki meri razlikovalo od običajnega dela.
Keywords: policijsko delo, epidemije, koronavirus, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 53; Downloads: 17
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Keywords: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Published in DKUM: 21.02.2024; Views: 337; Downloads: 31
.pdf Full text (1,36 MB)

3.
Epidemiologija travmatskih poškodb možganov
Kevin Laufer, Karina Petek, 2023, final research report

Keywords: travmatske poškodbe možganov, epidemiologija, nevrotravmatologija, koronavirus
Published in DKUM: 04.01.2024; Views: 381; Downloads: 19
.pdf Full text (2,01 MB)

4.
Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19
Anastasija Dvanajščak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Keywords: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 376; Downloads: 67
.pdf Full text (1,77 MB)

5.
Intervencije za izboljšanje oksigenacije pri ne-intubiranih kritično bolnih s COVIDOM-19
Sara Dejanović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zadostna oksigenacija je pri kritično bolnih, okuženih s koronavirusno boleznijo 2019, za preživetje izrednega pomena. Pogosto sta za zagotavljanje optimalne oksigenacije potrebni endotrahealna intubacija in invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je, da se s posameznimi aktivnostmi in intervencijami za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih zmanjša potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji. V zaključnem delu želimo predstaviti najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Prav tako smo uporabili metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in Google Scholar. Iskanje literature smo prikazali po priporočilih PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 18 raziskav. Najpogosteje uporabljene intervencije za izboljšanje oksigenacije pri neintubiranih kritično bolnih s koronavirusno boleznijo 2019 so: (1) obračanje neintubiranega pacienta na trebuh, (2) uporaba neinvazivne mehanske ventilacije, (3) aplikacija inhalacijskega dušikovega oksida, (4) nosna kanila z visokim pretokom. Razprava in zaključek: Potreba po endotrahealni intubaciji in invazivni mehanski ventilaciji se lahko ob pravočasni uvedbi intervencij za izboljšanje oksigenacije bistveno zmanjša.
Keywords: enota intenzivne terapije, koronavirus, neinvazivne metode izboljšanja oksigenacije
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 594; Downloads: 301
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, master's thesis

Abstract: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Keywords: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 587; Downloads: 54
.pdf Full text (3,88 MB)

7.
Zgodovinski pregled vpliva pandemij na likovno umetnost skozi čas ter avtorski odziv na pandemijo koronavirusa : magistrsko delo
Tina Krivec, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Zgodovinski pregled vpliva pandemij na likovno umetnost skozi čas ter avtorski odziv na pandemijo koronavirusa« je sestavljena iz dveh delov. Teoretični del zajema predstavitev pandemij kuge, španske gripe, aidsa in koronavirusa ter vpliv le-teh na umetnike in njihovo ustvarjanje ter nasploh na stanje družbe. Predstavljeni so odzivi galerij v obdobju koronavirusa ter pomen umetnosti in humorja v času pandemije. Praktični del vsebuje serijo kolažev z avtorskim odzivom na pandemijo koronavirusa, ki temelji na logiki internetnega ustvarjanja memov in prikritih elementih humorja.
Keywords: pandemija, pandemična umetnost, koronavirus, duševnost, humor
Published in DKUM: 03.01.2023; Views: 611; Downloads: 62
.pdf Full text (8,13 MB)

8.
Duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19
Jana Vizjak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: od marca 2020 je razglašena pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, ki se širi po aerogeni poti. Pandemijo lahko obvladujemo s strogimi ukrepi, kot so: omejevanje socialnih stikov, nošenje maske in razkuževanje rok, kar ima velik vpliv na duševno zdravje mladostnikov. Metode: s pomočjo diagrama PRISMA smo prikazali postopek izbora relevantne literature s področja duševnega zdravja mladostnikov v času pandemije COVID-19. S pomočjo tematske analize smo analizirali 12 znanstvenih člankov, ki so bili napisani v obdobju od decembra 2019 do oktobra 2021. Rezultati: rezultati raziskav kažejo, da se je duševno zdravje mladostnikov v času pandemije COVID-19 poslabšalo. Najpogosteje poročajo o simptomih anksioznosti, depresivnosti, osamljenosti, stresu, nespečnosti, vedenjskih in odnosnih težavah. Razprava in sklep: rizični dejavniki za razvoj in povečanje psihičnih težav mladostnikov v času pandemije COVID-19 so predhodne težave z duševnim zdravjem, ženski spol, enostarševska družina, nizek dohodek družine mladostnika in učne težave. Nadalje predlagamo dodatno pozornost raziskovalcev pri preverjanju korelacij med različnimi sociodemografskimi spremenljivkami in duševnim zdravjem mladostnikov v času pandemije COVID-19, ter več longitudinalnih študij za razumevanje medsebojnih vplivov med psihološkimi konstrukti pri mladostnikih v času pandemije COVID-19.
Keywords: mladostništvo, psihične težave, epidemija, koronavirus.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1397; Downloads: 266
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Spoznajmo COVID-19 skozi lutke : diplomsko delo
Patricija Zobec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Lutka je veliko več kot le predmet ali igrača, ki pritegne otroke in tudi odrasle. Ne-le da se otroci z njo igrajo ali zaigrajo v predstavi, lahko se tudi preprosto pogovarjajo, se od nje naučijo novih stvari ali si jo celo sami izdelajo. Z lutkami lažje otrokom približamo probleme, s katerimi se srečuje današnja družba, in jih predstavimo na njim razumljiv način. Z lutko se lažje poistovetijo, se ji zaupajo in se ob njej prej sprostijo. Zato je odličen posrednik v komunikaciji in uporabna pri različnih dejavnostih. Njeno vsestranskost smo izkoristili za izvedbo projekta v Vrtcu Hoče, s katerim smo predšolskim otrokom približali dejstva o koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Otroci so spoznali značilnosti virusa, bolezni COVID-19 in ukrepe za preprečevanje širjenja novega virusa. Hkrati so se seznanili, se igrali in izdelovali lutke ter pripravili lutkovno predstavo. V njej so zaigrali s svojimi lutkami na zgodbo o pandemiji novega koronavirusa. S projektom so otroci pridobili nova znanja in se navdušili nad lutkovnimi dejavnostmi.
Keywords: Lutkovno-gledališka vzgoja, lutke, otrok, koronavirus.
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 704; Downloads: 46
.pdf Full text (2,46 MB)

10.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Keywords: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1028; Downloads: 162
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.57 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica