| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
STRESNI DEJAVNIKI NA DELOVNEM MESTU KRUPJEJA
Edo Muminovič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Krupjeji, zaposleni v igralnicah Korona, Park, Perla in Mond družbe Skupina Hit doživljajo svoja delovna mesta ter iz njih izhajajoce delovne obremenitve kot zmerno do zelo stresne. Med zelo stresne faktorje sodijo delovna obremenjenost, delovni pogoji, sporazumevanje s sodelavci, nadrejenimi in gosti, vedenjski vzorci gostov, dodatna izobraževanja, mentalne sposobnosti, placa, delovni cas, kolicina prostega casa in psihofizicne težave. Med nestresogene dejavnike se uvršcajo obvladovanje in uporaba tujih jezikov, obvladovanje in realizacija pravil iger na sreco, zahteva po motoricnih sposobnostih ter zahteva po zunanji urejenosti in uglajenem vedenju. Vsled tega so na podrocju stresne preventive potrebne dokaj številne izboljšave in izpopolnitve, ki bi med zaposlenimi kratko- oz. dolgorocno odpravljale stres, s tem pa dvigovale veselje do dela ter delovno moralo in uspešnost.
Keywords: delovni stres, zunanji stresorji, notranji stresorji, mehanizem stresne reakcije, izgorevanje na delovnem mestu, antistresne sprostitvene tehnike, skupina Hit, igralnice Korona, Park, Perla, Mond, igralništvo, preprecevanje stresnih dejavnikov, anketni vprašalnik, vrednostne lestvice
Published: 14.12.2009; Views: 2432; Downloads: 391
.pdf Full text (581,77 KB)

2.
IZRAČUN EMISIJ HRUPA VISOKONAPETOSTNEGA DALJNOVODA
Jožef Kadiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko izračuna emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov, ki jih povzroča korona. V začetnem delu smo predstavili teoretično osnovo pojava korone in njene posledice. Podali smo tudi pregled zakonske regulative, ki omejuje jakosti emisij hrupa v posameznih območjih. Predstavili smo nekatere bolj pogoste metode za izračun emisij hrupa visokonapetostnih daljnovodov. Za emisije hrupa in nastanek pojava korone so bistvene vrednosti električne poljske jakosti ob vodniku, zato smo podali primerjavo dveh metod za izračun električnega polja. Eno od omenjenih metod smo uporabili pri izračunih emisij hrupa za različne izvedbe daljnovodov.
Keywords: korona, hrup, daljnovod, električno polje, poves
Published: 06.11.2009; Views: 2364; Downloads: 203
.pdf Full text (609,20 KB)

3.
NOTRANJE OKVARE V RAZDELJEVALNEM OMREŽJU
Marjan Zorman, 2010, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga opisuje obratovalne posebnosti, ki imajo vpliv na nastanek notranjih okvar v stikalni napravi in s tem na zanesljivost delovanja elektroenergetskega omrežja. Na osnovi tega so bili analizirani vzroki za nastanek okvar. Kot posebnost obratovanja raziskan električni oblok, ki je posledica notranjih okvar izolacije. Ta je v stikalni napravi podvržena staranju pri prenapetostnih obremenitvah, ki nastanejo ob enofaznih zemeljskih stikih, spremembi obratovalnih stanj in atmosferskih prenapetostih. Na staranje izolacije, vpliva intenzivnost delnih praznitev, ki ne povzročijo takojšnega preboja izolacije, povzročajo pa motnje v okolju in po določenem času tudi okvare. Raziskan je pojav delnih praznitev in izbrane so razne merilne metode, s katerimi lahko ocenjujemo stanje in preostalo življenjsko dobo izolacije. Podane so praktične rešitve za zmanjšanje števila notranjih okvar; z njimi lahko izboljšamo preventivno vzdrževanje elektroenergetskih naprav. Izdelan je postopek spremljanja delnih praznitev trdne izolacije.
Keywords: Notranja okvara, stikalna naprava, distribucijsko omrežje, električni oblok, električna poljska jakost, delne praznitve, korona, trdni dielektrik.
Published: 06.01.2011; Views: 2274; Downloads: 219
.pdf Full text (2,24 MB)

4.
OPTIMALNA RAZPOREDITEV VODNIKOV DALJNOVODA GLEDE NA EMISIJE ELEKTROMAGNETNIH POLJ IN HRUPA
Klemen Deželak, 2011, dissertation

Abstract: V Sloveniji je pridobivanje novih koridorjev za daljnovode zelo oteženo, če že ne skoraj onemogočeno. Zaradi velikega odpora javnosti do gradnje novih daljnovodov je potrebno vložiti mnogo truda tako v prostorsko načrtovanje daljnovodov, kakor v vrednotenje obremenitve okolja povzročene s strani daljnovoda. Pri tem morejo biti, znotraj danega koridorja, vplivi daljnovoda na okolje v okviru zakonsko predpisanih mej. Pri tem so zelo pomembne predvsem vrednosti emisij električne poljske jakosti, emisij gostote magnetnega pretoka ter emisij hrupa. Slednje so odvisne od napetosti voda, toka v vodu in geometrijske razporeditve vodnikov. Z ustrezno razporeditvijo vodnikov je mogoče v znatni meri vplivati na vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa v bližini koridorja daljnovoda. Še več, z ustreznimi programskimi orodji je za določen koridor mogoče določiti optimalen razpored vodnikov glede na dano kriterijsko funkcijo. Za določitev optimalnega razporeda vodnikov je v disertaciji razvito ustrezno optimizacijsko okolje. To obsega modul za določitev gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti v poljubni točki vzdolž trase daljnovoda, z ali brez upoštevanja povesne verižnice. Dodatno je vključen tudi modul za izračun emisij hrupa daljnovoda in ustrezno optimizacijsko orodje. Cilj disertacije je poiskati optimalno razporeditev vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dopustne vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa vzdolž koridorja, oziroma glede na izbrano kriterijsko funkcijo na takšen način, da bo višina vpetja strelovodne vrvi in s tem tudi višina stebra čim nižja. Rezultat disertacije je opis algoritmov za določitev optimalne porazdelitve vodnikov trifaznega daljnovoda glede na dano kriterijsko funkcijo in dane omejitve. Razvita programska orodja je mogoče uporabiti tudi pri preverjanju, ali je visokonapetostne daljnovode nižjih napetostnih nivojev mogoče, znotraj obstoječe trase, nadgraditi tako, da bodo primerni za višji napetostni nivo. Razen tega je razvito programsko orodje mogoče uporabiti za snovanje novih daljnovodov ob upoštevanju omejitev, ki so za izbrani napetostni nivo običajno podane v obliki širine koridorja in dopustnih vrednosti emisij elektromagnetnih polj in hrupa ter varnostnih razdalj in oddaljenosti.
Keywords: daljnovod, optimizacija, elektromagnetno polje, hrup, korona, poves vodnika
Published: 19.04.2011; Views: 2705; Downloads: 587
.pdf Full text (3,15 MB)

5.
DOLOČITEV EMISIJ HRUPA VISOKONAPETOSTNIH DALJNOVODOV
Herolind Osaj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava možnosti določitve emisij hrupa daljnovodov. Predstavili smo tako pojav korone, vzroke nastanka korone, kakor njene posledice. Podali smo torej teoretično osnovo nastanka emisij hrupa ter opisali nekaj metod za določitev hrupa, katere se uporabljajo po svetu. Poleg tega smo izvedli še meritve hrupa visokonapetostnega daljnovoda. V zadnjem poglavju dela je predstavljena še regulativa s področja emisij hrupa v kateri so tudi predpisane omejitve hrupa za določena območja.
Keywords: hrup, korona, daljnovod, metode izračuna hrupa
Published: 03.07.2012; Views: 2492; Downloads: 154
.pdf Full text (3,24 MB)

6.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV PRENOSNEGA VODA
Uroš Srpčič, 2013, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je gradnja daljnovodov zelo težavna, saj javnost temu nasprotuje, oziroma je nezaupljiva glede emisij, ki jih le ti povzročajo, zato se bolj zavzemajo za gradnjo kablovodov kot prostozračnih vodov. Daljnovodi v okolju povzročajo emisije elektromagnetnega polja ter hrupa, zato morajo biti načrtovani tako, da ustrezajo predpisom, ki določajo maksimalne vrednosti le teh. V magistrskem delu smo se posvetili izpeljavi izrazov za izračun parametrov voda, ki so potrebni za ovrednotenje emisij elektromagnetnega polja, hrupa in karakteristike voda. Izvedli smo optimizacijo razdalje med vodniki v snopu in višin obesišč vodnikov, ki zagotavljajo, da so povzročene emisije v skladu s predpisi. Pri tem naj bo naravna prenosna moč tem večja, kapacitivna polnilna moč pa tem manjša.
Keywords: parametri voda, snopasti vodnik, elektromagnetno polje, korona, optimizacija
Published: 30.08.2013; Views: 1365; Downloads: 149
.pdf Full text (3,83 MB)

7.
STRATEGIJA PROMOCIJSKIH DOGODKOV V DRUŽBI HIT D.D. NA MEDNARODNEM TRGU
Jure Hrast, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Temo diplomskega projekta smo si izbrali z razlogom, da podrobneje spoznamo strategije in sam potek promocijskih dogodkov. Izbrali smo si družbo Hit, d. d., s katero smo že bili seznanjeni, zlasti z igralniško zabaviščnim centrom Mond. Okvirno smo poznali potek izvajanja promocijskih dogodkov v družbi, želeli pa smo jih še podrobneje spoznati. Te smo želeli primerjati s primerljivim igralniško zabaviščnimi centri v družbi in ugotoviti, kakšna je njuna uspešnost pri izvajanju promocijskih dogodkov. Edini primerljivi igralniško zabaviščni center je Korona, katerega strategije in potek promocijskih dogodkov smo podrobneje analizirali ter ocenili njihovo uspešnost. Naleteli smo na problem, ki je nastal pri podatkih igralniško zabaviščnega centra Mond iz leta 2012, saj so ti zaradi pripojitve k družbi Hit, d. d. in notranje reorganizacije nepopolni in ne vsebujejo uspešnosti izvedenih dogodkov. Iz tega razloga je primerjava uspešnosti med igralniško zabaviščnim centrom Korono in igralniško zabaviščnim centrom Mond potekala s podatki iz leta 2013, primerjali pa smo tudi uspešnost promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korone iz leta 2013 z letom 2012. Druga težava pri analiziranju igralniško zabaviščnih centrov je v starejših podatkih, saj zaradi občutljivosti poslovnih skrivnosti novejši niso bili na voljo. Skušali smo dokazati trditev, da se strategije promocijskih dogodkov v družbi Hit, d. d., razlikujejo glede na trg, na katerem njihovi trženjski strokovnjaki izvajajo promocije. Hipoteza ne drži, saj smo ugotovili, da se strategije ponavljajo in izvajajo na vseh trgih enako. Ugotovili smo, da morajo biti strategije in cilji dosledno sestavljeni. Lahko se razlikujejo na trgu, na katerem družba izvaja promocijski dogodek, še natančneje pa jih mora prilagoditi ciljni skupini in ljudem, ki ta dogodek obiščejo. Pri izvajanju strategije na določenem trgu, morajo tržniki poznati kulturo ciljne skupine in odziv odjemalcev ter ponudbo družbe prilagoditi temu, kar si ti želijo in jo predstaviti na način, da bo za njih zanimiva. Izvajanje promocijske dejavnosti turistične narave mora vsebovati elemente, ki so značilni za trženje storitev. Ker igralniški turizem uvrščamo med storitvene dejavnosti, se moramo poglobiti v trženje storitvenih ponudb. Tukaj je zelo pomembna teorija storitvenega cveta, ki razlaga, da mora vsaka storitev, ki je jedro poslovanja, vsebovati dodatne dopolnilne storitve, s katerimi povečamo ponudbo. Informiranje strank je pri izvajanju promocijskih dogodkov ključnega pomena, saj nekatere stranke s ponudnikom prvič vzpostavijo stik na organiziranem promocijskem dogodku. Raziskali in predstavili smo postopek izvajanja promocijskih dejavnosti, najprej s teoretičnega vidika, nato pa še na praktičnem primeru družbe Hit, d. d., in sicer z orisom izvajanja promocijskih dogodkov igralniško zabaviščnega centra Korona in igralniško zabaviščnega centra Mond. S pomočjo podatkov, ki smo jih prejeli, smo presojali uspešnost promocijskih dogodkov v vsakem igralniško zabaviščnem centru posebej. Podatke o uspešnosti smo pridobili na način, da smo podatek, koliko ljudi je z letakom ugodnosti iz določenega promocijskega dogodka obiskalo igralniško zabaviščni center, delili s številom podeljenih letakov na samem promocijskem dogodku. Ugotovili smo, da je uspešnost promocijskih dogodkov nad zastavljenim ciljem uspešnosti družbe.
Keywords: Hit, Mond Korona, promocijski dogodki, mednarodni trg, odjemalci, tržnik
Published: 17.11.2016; Views: 702; Downloads: 4
.pdf Full text (869,82 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica