| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Keywords: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Published: 18.05.2011; Views: 3244; Downloads: 272
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
SLOVENSKA PISMA AVGUSTU PAVLU IZ NJEGOVE OSEBNE ZAPUŠČINE
Mateja Žižek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Avgust Pavel, jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, muzeolog, etnolog, zbiratelj, učitelj in prevajalec je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo poznan. V času svojega delovanja je bil pomemben kulturni posrednik med Madžari in Slovenci. Lahko rečemo, da je Pavel prevedel v madžarščino nekatera bistvena slovenska literarna dela. Pomembni so tudi njegovi korespondenčni stiki z Vilkom Novakom ter ostalimi dopisovalci. Preko pisem so se tako prenašale razne ideje, nasveti, pošiljali so se članki za prevode ter knjige. Vsebina pisem se nanaša na slovenistiko, hungaristiko, literarno zgodovino, prevodoslovje, publicistiko, umetnostno zgodovino, zgodovino in na razna vprašanja in prošnje, ki so jih korespondenti pošiljali na Avgusta Pavla.
Keywords: Vilko Novak, Avgust Pavel, korespondenca, posredovanje, časniki, prevajanje.
Published: 16.07.2010; Views: 1702; Downloads: 275
.pdf Full text (2,55 MB)

3.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published: 18.05.2011; Views: 2191; Downloads: 150
.pdf Full text (3,26 MB)

4.
VIDA JERAJ - PESNICA SLOVENSKE MODERNE
Jasmina Štaus, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vida Jeraj je živela in ustvarjala na prelomu iz 19. v 20. stoletje, tj. v razdvojenem času, ki je na eni strani prinašal proces osamosvajanja žensk, na drugi pa ravno nanje pritiskal z ohranjanjem tradicionalnih družinskih vrednot. Ženske kot umetnice so šele začele izoblikovati v svoji izpovedi, prva opaznejša besedila ženske literature pa so izhajala predvsem iz njihovih osebnih izkušenj. Čeprav so se prikrite oblike spolne diskriminacije ohranjale še naprej, je Vida Jeraj ena izmed prvih pesnic, ki so jih v literarnozgodovinske znanstvene študije vključili pomembnejši literarni zgodovinarji na Slovenskem. Uvrstili so jo med pesnice moderne, saj je v desetletju, ko je bila v zvezi z moderno (1899–1909), ustvarila največ in tudi najboljše pesmi; takrat so nastale zanjo značilne pesmi o naravi, ljubezni in otroku. Njeno življenje in osebnost so zaznamovali pretresljivi dogodki: tragične izgube in hrepenenje po neuslišani ljubezni. Iskrena in doživeta čustva je vpletala v svoje pesmi – avtobiografskost se še posebej razkriva v pesmih z ljubezenskimi in s sentimentalnimi motivi. Umetniško, še bolj pa življenjsko, je bila povezana predvsem z različnimi književnimi sodobniki. Med njimi je potekala živahna korespondenca o literarnih vprašanjih, med pisanjem pa so mestoma močno posegali tudi v svoja osebna življenja. O tem, kako zelo so jo cenili, priča tudi njihovo spodbujanje k izdaji pesniške zbirke, čeprav so bile takrat ženske kot umetnice redke. Vsa navedena dejstva so vplivala na poezijo Vide Jeraj, ki je njen izraz ter sinteza njene osebnosti in družbenozgodovinske danosti. In če jo presojamo z vidika celotne slovenske poezije, njena lirika vsebinsko morda res ni presežek in ne izstopa, nedvomno pa je bila Jerajeva med najdrznejšimi in najbolj nadarjenimi pesnicami tedanjega časa.
Keywords: Vida Jeraj, poezija, slovenska moderna, korespondenca slovenske moderne
Published: 10.01.2012; Views: 2615; Downloads: 228
.pdf Full text (774,58 KB)

5.
ŽIVLJENJE, DELO IN POMEN AVGUSTA PAVLA V SLOVENSKO-MADŽARSKO-AVSTRIJSKEM PROSTORU
Brigita Klujber Varga, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja življenje, delo in pomen polihistorja Avgusta Pavla v slovensko-madžarsko-avstrijskem prostoru. Avgust Pavel se je rodil 28. avgusta 1886 na Cankovi v Prekmurju. Po končani gimnaziji v Monoštru se je na Madžarskem vpisal na študij madžarščine in latinščine, na pobudo slavista Oszkárja Asbótha pa še na slavistiko. Od leta 1920 pa vse do smrti je živel in delal v Sombotelu. Bil je povezovalec treh narodov, prizadeval si je za sožitje in slogo na stičišču treh držav. V nalogi je najprej predstavljeno življenje Avgusta Pavla, njegovo pesništvo in prevajanje, knjižničarska dejavnost in muzeološko delo. Temu sledi podrobnejša predstavitev jezikoslovnega dela. V diplomskem delu so navedeni tudi spomini Judit Pavel na očeta Avgusta Pavla. O njem pa pripoveduje tudi mariborski škof Jožef Smej, Pavlov nekdanji študent. Avgust Pavel je bil jezikoslovec, profesor, vodil je knjižnico, bil ravnatelj muzeja, etnolog, pesnik in prevajalec. Pavlov pomen in njegovo vlogo pri povezovanju treh narodov na območju ob slovensko-madžarski meji oz. slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji nakazujejo društva in ustanove, ki nosijo njegovo ime. V diplomskem delu je predstavljena njegova vsestranskost s poudarkom na slavistiki in korespondenci z jezikoslovcem Oszkárjem Asbóthom. Naloga vsebuje pisma, in sicer prevode izvirnikov iz madžarščine v slovenščino. Z njihovo pomočjo poskušamo prikazati Pavlove in Asbóthove poglede na jezik domačih Slovencev.
Keywords: Avgust Pavel, življenje, delo, pomen, Oszkár Asbóth, slavistika, korespondenca
Published: 19.11.2012; Views: 1191; Downloads: 93
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
STANKO VRAZ MED ILIRSTVOM IN SLOVENSTVOM
Tea Berkovič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z raziskovanjem in s študijem različne strokovne literature, ki opisuje življenje in delo Stanka Vraza, ter z literaturo, povezano z obdobjem romantike in ilirizmom, torej z obdobjem, v katerem je Vraz deloval. V uvodu je obravnavano književno obdobje romantike – od začetka tridesetih do sredine petdesetih let 19. stoletja (Pogačnik 1988: 221), sledi predstavitev ilirizma, tako v političnem kot tudi v kulturno-književnem gibanju, posvetila pa sem se tudi študiju slovnice Matije Majarja Ziljskega. V drugem delu sem predstavila življenje in delo Stanka Vraza; takšen je tudi naslov tega poglavja diplomskega dela. Tretje poglavje pa nosi naslov Jezikovna analiza izbrane Vrazove korespondence, kjer sem se ukvarjala z analizo prvega pisma iz korespondence Vraz–Kočevar. V tem delu je uporabljena primerjava Vrazovega jezika v pismih s pravili, ki jih je postavil M. M. Ziljski v svoji slovnici z naslovom Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slavenski jezik. Diplomsko delo je zaključeno z ugotovitvami, ki so bile pomembne za Vrazov jezik.
Keywords: Stanko Vraz, ilirizem, Miklošič, Kranjska Čbelica, Matija Majar Ziljski, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, korespondenca.
Published: 24.04.2014; Views: 875; Downloads: 167
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
BESEDILNA ANALIZA IZBRANIH DOPISOV ODVETNIŠKE PISARNE
Nastja Repič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Keywords: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Published: 28.02.2014; Views: 1073; Downloads: 175
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
9.
Avgust Pavel med Slovenci, Madžari in Avstrijci
2017, scientific monograph

Abstract: Leto 2016 je bilo v znamenju prvega prekmurskega znanstvenika, pomembnega jezikoslovca in slovenskega pesnika, pisatelja, etnologa ter muzeologa Avgusta Pavla – obhajali smo stotridesetletnico njegovega rojstva (28. avgust 1886, Cankova) in se spomnili sedemdesetletnice njegove smrti (2. januar 1946, Sombotel). V monografiji objavlja svoje raziskave petnajst poznavalcev Pavlovega življenja in dela iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, med njimi tudi njegova hčerka Judita Pavel. Gre za najnovejše analize Pavlovega dela in (pre)vrednotenje pomena, ki ga je imel v prvi polovici 20. stoletja v slovensko- madžarsko-avstrijski regiji, literaturi in kulturi regije. Monografija odpira vprašanje slovensko-madžarsko-nemških jezikovnih stikov ter jezikovnega, literarnega in kulturnega posredništva med tremi članicami Evropske zveze. Navezuje se na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v regiji, na vprašanje slovenskih obmejnih narečij in jezikovne stičnosti. V globalnem jezikovnem, kulturnem in političnem prostoru moramo imeti posrednike, ki »skrbijo« za razumno sobivanje med sosedskimi narodi in načrtujejo jezikovni razvoj, ki dolgoročno zagotavlja obstoj t. i. »malih jezikov« v globalnem svetu. Avgust Pavel si je prizadeval za poseben status slovenskega jezika in za drugačna jezikovna razmerja, kot so bila v slovensko-madžarsko-avstrijskih jezikovnih odnosih uveljavljena do sredine 20. stoletja. Če smo sposobni razumeti Pavla, razumemo preteklost in lahko načrtujemo prihodnost – da bi jo razumeli, moramo razumeti meje nasploh, njihov vpliv in njihovo spreminjanje, predvsem pa jih moramo presegati in odpravljati. Meja je namišljena črta, ki je človeku sicer potrebna, vendar je takih črt na žalost preveč. Državna meja omejuje ljudi, jih kot državljane pogojuje, omejuje in jim povzroča težave, ker se morajo odločati, na kateri strani so. Pavel je take bolečine slikal v svojih pesmih. Jezikovna in etnična meja je določena s stopnjo jezikovne nadutosti večinskega naroda, ki se noče zavedati, da so pravice velikih omejene s pravicami malih, oziroma da sta svoboda in posluh za majhne tudi svoboda velikih, ki so toliko veliki, kolikor posluha imajo za majhne (pa četudi gre samo za Glasoslovje slovenskega narečja Cankove). In prav Pavel nam je pri preseganju teh meja v svojih znanstvenih delih dal lekcijo, ki je nismo v celoti razumeli niti dojeli. Naša družba potrebuje znamenite, pomembne Slovence – eden izmed njih je bil gotovo Avgust Pavel, zato je prav, da se njegovo delo celostno ovrednoti in predstavi strokovni in širši javnosti.
Keywords: Avgust Pavel, slovensko-madžarsko-avstrijska regija, medjezikovni in medkulturni stiki, slovenščina, madžarščina in nemščina v stiku, zapuščina, prekmursko narečje, prekmurski knjižni jezik, Prekmurska slovenska slovnica, Vend nyelvtan, korespondenca, literatura, kultura, prevajanje
Published: 19.01.2017; Views: 1253; Downloads: 51
URL Link to file

10.
Slovanska filologija v dialogu med Matijem Murkom in Jiříjem Polívko
Anna Zelenková, Alenka Jensterle-Doležal, 2012, original scientific article

Abstract: Vzajemna korespondenca dveh velikih evropskih slavistov na prelomu 19. in 20. stoletja, M. Murka (1861–1952) in J. Polívke (1858–1933) razkriva bogato znanstveno sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, ko so se na obrobnih področjih habsburške monarhije povezovale slavistične filološke raziskave z narodnim gibanjem in s kulturno-političnimi ambicijami. Odnos, ki je temeljil na izmenjavi idej in medsebojni inspiraciji, je zaznamoval delo in življenje tako češkega kot slovenskega znanstvenika. V pismih sta se posvečala novi podobi univerzitetnih slavistik v Pragi in na Dunaju, razmišljala sta o neuresničeni možnosti osnovanja slovenske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi.
Keywords: zgodovina slavistike, korespondenca, slovensko-češki odnosi, slovanska filologija
Published: 13.02.2018; Views: 185; Downloads: 158
.pdf Full text (363,73 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica