| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Keywords: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 65; Downloads: 7
.pdf Full text (10,30 MB)

2.
Pomen javnih in zasebnih investicij pri spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji
Jaka Plaznik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o učinkih javnih in zasebnih investicij na gospodarsko rast. Pojasnili smo pojme bruto investicije, bruto investicije v osnovna sredstva, investicije v zaloge; ločeno smo predstavili javne in zasebne investicije. Zasebne investicije smo nadalje razčlenili na podjetniške investicije, investicije gospodinjstev in investicije v stanovanja. Pri javnih investicijah smo prikazali njihovo strukturo in ugotovili, da največji delež teh predstavljajo investicije za socialno varnost. Prikazali smo tudi razmerje med investicijami države in lokalnih oblasti. V enem izmed poglavij smo definirali dejavnike investicij in dejavnike gospodarske rasti. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Ameca in Eurostata preverjali povezanost med investicijami in gospodarsko rastjo. Naredili smo pregled javnih in zasebnih investicij držav, članic Evropske unije, ter prikazali prispevek investicij h gospodarski rasti. Zaradi preglednosti smo glede na absolutno vrednost investicij za časovni interval od leta 2000 do leta 2020 države razdelili v tri skupine. Prikazali smo, da so v celotnem opazovanem obdobju zasebne bruto investicije po obsegu večje kot javne. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ javnih investicij v preučevanem obdobju v Franciji, z vrhom leta 2009, največ zasebnih pa v Nemčiji, z vrhom leta 2019. Ti dve državi precej odstopata, sledi jima Italija, ki je največ zasebnih investicij zabeležila leta 2019, največ javnih pa leta 2009. Slovenija je po svojih javnih in tudi zasebnih investicijah v rangu Malte, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Luksemburga, Bolgarije in Hrvaške. V diplomskem delu smo izračunali korelacijo med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP ter med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij. Ugotovili smo, da je med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP pozitivna povezanost v večini (20 od 27) držav, med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij pa v vseh državah.
Keywords: javne investicije, zasebne investicije, gospodarska rast, korelacijski koeficient
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 123; Downloads: 23
.pdf Full text (1,90 MB)

3.
Povezanost med rastjo BDP in razvitostjo finančnega sistema v državah Evropske unije
Domen Kokolj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo v državah Evropske Unije. Osrednji namen dela je bilo razumevanje povezave med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu 27 držav EU, dodatno pa preverjanje dejanske povezanost med razvitostjo finančnega sistema in gospodarsko rastjo na vzorcu držav EU. V uvodnih poglavjih smo vzpostavili pregled teorij o povezavi med finančnim sistemom in gospodarsko rastjo ter predstavili obstoječe študije izbranega področja. V empiričnem delu raziskave, smo za vsako državo EU analizirali gospodarsko rast, gospodarsko razvitost in kazalnike razvitosti finančnega sistema. Z izračunom korelacijskega koeficienta smo ugotavljali ali obstaja povezava med gospodarsko rastjo in gospodarsko razvitostjo s kazalniki finančne razvitosti. Kot kazalnik gospodarske rasti smo izbrali BDP rast, kot kazalnik gospodarske razvitosti pa BDP na prebivalca. Za kazalnike finančne razvitosti smo uporabili indeks finančne razvitosti, ki so ga razvili Sahay et al. (2015) in ga izračunava IMF (2021), likvidne obveznosti kot % BDP, borzno kapitalizacijo kot % BDP in domače kredite privatnemu sektorju kot % BDP. Ugotovili smo, da v EU kot celoti med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo obstaja pozitivna korelacija pri treh izmed štirih izbranih kazalnikih finančne razvitosti. Države smo razdelili v dve skupini, finančno bolj in finančno manj razvite in ugotavljali, ali med skupinama obstajajo razlike v jakosti povezave med spremenljivkami. Ugotovili smo, da je v finančno bolj razvitih državah povezava med gospodarsko rastjo in finančno razvitostjo pri treh kazalnikih finančne razvitosti višja, kot v finančno manj razvitih državah, pri enem kazalniku (domači krediti privatnemu sektorju kot % BDP) pa povezave nismo zaznali tako pri finančno bolj razvitih kot pri finančno manj razvitih. Nato smo izračune ponovili tudi za kazalnik gospodarske razvitosti, kjer smo zaznali pozitivno povezavo pri treh kazalnikih, pri enem pa ne. Pri izračunu korelacijskih koeficientov za finančno bolj in finančno manj razvite države smo ugotovili, da so trije od štirih koeficientov za finančno bolj razvite države pozitivni in višji od korelacijskih koeficientov za finančno manj razvite države. Le pri domačih kreditih privatnemu sektorju so finančno manj razvite države imele večji korelacijski koeficient kot finančno bolj razvite države.
Keywords: Bruto domači proizvod, finančna razvitost, Pearsonov korelacijski koeficient, Evropska Unija, gospodarska rast.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 567; Downloads: 63
.pdf Full text (2,18 MB)

4.
Rekonstrukcija funkcionalnih mrež iz dinamike pankreasnih celic beta
Jakob Murko, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo funkcionalno povezanost celic beta. Te celice se nahajajo v Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki in so ključne pri uravnavanju koncentracije glukoze v krvi, saj ob povečani ravni glukoze v organizmu izločajo hormon inzulin. V prvi fazi dela dinamiko električno vzdraženih celic beta simuliramo z modelom, v drugi fazi pa se osredotočimo na analizo eksperimentalno izmerjene dinamike znotrajceličnega kalcija. Za opis dinamike posameznih celic uporabimo fenomenološki model, t.i. iterativno mapo Rulkova. Posamezne Rulkove oscilatorje med seboj povežemo v mrežo, s čimer simuliramo funkcijo presledkovnih stikov, s katerimi so povezane celice beta v realnem tkivu. Da bi naš večcelični model čimbolj približali realnemu obnašanju, vpeljemo tudi naključno in prostorsko definirano heterogenost celic. Na podlagi podatkov aktivnosti celic iz simulacij določimo funkcionalno povezanost le-teh. Predstavimo dve metodi določitve funkcionalne mreže, to je korelacijsko in metodo pseudo-inverza kovariance. Analiza simuliranih podatkov pokaže, da sta obe metodi zanesljivi, zato jih preizkusimo tudi na eksperimentalno pridobljenih podatkih, in sicer na in situ meritvah kalcijeve aktivnosti v svežih tkivnih rezinah mišje trebušne slinavke. Ugotovimo, da sta si funkcionalna mreža na podlagi simulacijskih in eksperimentalnih podatkov podobni, kar nam kaže na natančno obnašanje modela. Z analizo obeh funkcionalnih mrež ustvarjenih na podlagi eksperimentalnih podatkov lahko vsaj delno sklepamo na strukturo povezav presledkovnih stikov v opazovani plasti Langerhansovega otočka. Pomembna je tudi ugotovitev, da v funkcionalni mreži celic beta opazimo celice z nadpovprečnim številom povezav, tudi daljnosežnih, kar je v skladu z ugotovitvami preteklih raziskav.
Keywords: celice beta, Langerhansov otoček, funkcionalna mreža, Rulkov model, celična heterogenost, korelacijski koeficient, pseudo-inverz kovariance.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 944; Downloads: 87
.pdf Full text (3,34 MB)

5.
FINANČNO PRESTRUKTURIRANJE KOT INSTRUMENT DOSEGANJA USPEŠNOSTI NA PRIMERU DRUŽB V KONSOLIDIRANI SKUPINI
Mitja Farič, 2016, master's thesis

Abstract: Finančna analiza omogoča ocenjevaje oz. vrednotenje finančnih rezultatov, katere dosežemo v opazovanem obdobju. Na osnovi le-te pridemo do spoznanja, ali smo v opazovanem času dosegli zastavljene cilje oz. pridobimo informacijo, na katerem področju ne dosegamo zastavljenih ciljev in na katerem jih presegamo. Prav tako nas zanima povezanost določenih kazalnikov med seboj ter njihova stopnja korelacije oz. povezanosti. V bankah za proučevanje finančne kondicije kreditojemalca najpogosteje uporabljamo finančne kazalnike likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti. Z navedenimi kazalniki preverimo preteklo poslovanje družbe, trenutno finančno zdravje ter na osnovi projekcij poslovanja predvidimo bodoče kazalnike poslovanja. Predvsem pa z le-temi preverjamo uspešnost preteklih ukrepov v poslovanju družbe kreditojemalke. Kadar se družbi kreditojemalki poslabša poslovanje do te mere, da nastopijo likvidnostne težave predvsem v obliki zamud pri poravnavi finančnih obveznosti, mora družba pričeti s postopkom prestrukturiranja finančnih obveznosti. Cilj navedenega je doseči takšno finančno strukturo, katera omogoča pravočasno poravnavo vseh obveznosti, zraven tega pa še zadostne investicijske vložke za razvoj. Ob tem je potrebno upoštevati načela in metode prestrukturiranja. Na primeru družb v konsolidirani skupini smo prikazali postopek prestrukturiranja z vsemi ukrepi, kateri so bili izvedeni v obdobju prestrukturiranja. Na osnovi finančne analize oz. finančnih kazalnikov likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti smo analizirali finančno stanje v obdobju pred prestrukturiranjem ter v letih izvedbe prestrukturiranja in analizirali doseganje zastavljenih ciljev primerjalno s panogo, v kateri konsolidirana skupina posluje. S hipotezo 1 smo analizirali uspešnost finančnega prestrukturiranja pri kazalnikih likvidnosti in donosnosti v opazovanem obdobju pred in v času prestrukturiranja. Finančna analiza je pokazala izboljšanje na večini kazalnikov, s čimer smo potrdili navedeno hipotezo. Pri hipotezi 2 smo preverjali uspešnost finančnega prestrukturiranja glede na finančne kazalnike solventnosti in finančne varnosti ter povezanost oz. korelacijo med le-temi. Prav tako smo glede na splošno oceno navedeno hipotezo potrdili, saj smo empirično dokazali izboljšanje večine kazalnikov ter korelacijo med le-temi. Za izračun slednje smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. V sklepu naloge navajamo, da so ukrepi finančnega prestrukturiranja bili uspešni in so po večini dosegli zastavljene cilje pri kazalnikih likvidnosti, donosnosti, solventnosti in finančne varnosti, prav tako smo ugotovili korelacijo med slednjima dvema kazalnika.
Keywords: finančna analiza, likvidnost, donosnost, solventnost, finančna varnost, finančno prestrukturiranje, Pearsonov korelacijski koeficient
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 869; Downloads: 99
.pdf Full text (1,18 MB)

6.
SPREMINJANJE VINOGRADNIŠKIH IN SADJARSKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH V SLOVENIJI V POVEZAVI Z IZBRANIMI NARAVNIMI DEJAVNIKI
Tadeja Sever, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene spremembe vinogradniških in sadjarskih površin na primeru Goriških brd, Koprskih brd, vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric in Vzhodnih Haloz v obdobju med leti 2000 in 2012. Na izbranih območjih je vinogradništvo ena izmed temeljnih kmetijskih panog, pomembno pa je tudi sadjarstvo, saj se obe dejavnosti pogosto prepletata. Ugotavljali smo spremembe v povezavi z izbranimi naravnimi dejavniki: litološko podlago, nadmorskimi višinami, nakloni, funkcijskimi nakloni, ekspozicijami, globalnim sončnim obsevanjem, povprečnimi letnimi temperaturami, povprečno letno višino padavin in tipi prsti. Podatke za naravne dejavnike smo dobili iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa, z velikostjo celic 25 m × 25 m. Analizirali smo spremembe smeri sadjarskih in vinogradniških pokrajin s pomočjo slojev o rabi tal za leti 2000 in 2012. Spremembe vinogradniških in sadjarskih površin v povezavi z naravnimi dejavniki so predstavljene v navzkrižnih tabelah. Ugotovili smo, da se je v obdobju med leti 2000 in 2012 površina vinogradov zmanjšala na vseh območjih, razen v Goriških brdih, za sadjarske površine pa velja ravno obratno, povečale so se na vseh območjih razen na območju Koprskih brd. Povezanost med dvema spremenljivkama, in sicer med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in naravnimi dejavniki, prikazuje Cramerjev korelacijski koeficient. Največja zveza na vseh izbranih območjih je med vinogradniškimi ter sadjarskimi površinami in prstmi. Najmanjši vpliv na vinogradniške in sadjarske površine v Goriških brdih je imela ekspozicija. V Koprskih brdih je litološka podlaga imela najmanjši vpliv na vinogradniške površine, na sadjarske pa globalno sončno obsevanje.
Keywords: Goriška brda, Koprska brda, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, Vzhodne Haloze, vinogradi, sadovnjaki, naravni dejavniki, umik vinogradniških in sadjarskih površin, Cramerjev korelacijski koeficient
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1304; Downloads: 106
.pdf Full text (5,74 MB)

7.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Keywords: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Published in DKUM: 11.08.2016; Views: 1173; Downloads: 72
.pdf Full text (4,54 MB)

8.
Parametrični in neparametrični pristopi za odkrivanje trenda v časovnih vrstah
Tadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2011, review article

Abstract: Eno od najpogosteje uporabljenih orodij za odkrivanje sprememb v časovnih vrstah je analiza trenda. Obstaja veliko parametričnih in neparametričnih testov za odkrivanje za odkrivanje značilnih trendov v časovnih vrstah. Slednji se pogosteje uporabljajo zaradi manjšega števila predpostavk potrebnihza njihovo izvedbo. Najpogosteje uporabljen test za odkrivanje značilnih trendov je Mann-Kendallov test, ki še vedno zahteva, da so vzorčni podatki neodvisni. Za odstranitev vpliva serialne korelacije v Mann-Kendallovem testu so bili vpeljani različni popravki in metode pred-beljenja. V članku je pregled najpogosteje uporabljenih pristopov za odkrivanje trenda v časovnih vrstah ob prisotnosti serialne korelacije ali brez nje. Na koncu so te metode uporabljene še na realnih podatkih.
Keywords: analiza trenda, metoda najmanjših kvadratov, Mann-Kendallov test, korelacijski koeficient, avtokorelacija, pred-beljenje
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1289; Downloads: 190
.pdf Full text (394,47 KB)
This document has many files! More...

9.
Characterization of corrosion processes by current noise wavelet-based fractaland correlation analysis
Peter Planinšič, Aljana Petek, 2008, original scientific article

Abstract: Electrochemical noise data in the presence of pitting, general corrosion and passivity were analyzed using the discrete wavelet transform. The registered current noise was decomposed into a set of band-limited details, which contain information about corrosion events occurring at a determined time-scale. It has been observed that the signal variance and variances of details depend on the intensity of processes. Distribution of the signal energy among different details was characteristic for the particular type of corrosion. The characterization of corrosion processes on the basis of in the wavelet domain calculated Hurst parameter H and fractal dimension, D, of electrochemical noise signals has been established. It is concluded that general corrosion is a stationary random process with a weak persistence and D= 2.14, whereas pitting corrosion is a non-stationary process with a long memory effect and D = 1.07. Passivity is a non-stationary process near to the Brownian motion with D = 1.56. The persistence features of electrochemical noise signals were explained also by correlation coefficients calculated between signals obtained by discrete wavelet multiresolution decomposition.
Keywords: elektrokemijski šum, valčki, Hurstov parameter, fraktalna dimenzija, korelacijski koeficient, korozija, electrochemical noise, wavelets, Hurst parameter, fractal dimension, correlation coefficients, corrosion
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 1855; Downloads: 82
URL Link to full text

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica