| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Geometrijsko-aritmetični indeksi
Julija Šošter, 2020, master's thesis

Abstract: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Keywords: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Published: 01.04.2021; Views: 64; Downloads: 2
.pdf Full text (949,25 KB)

2.
Korelacijska analiza
Dejan Zemljak, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje statistike, ki se ukvarja z medsebojno povezanostjo statističnih spremenljivk (korelacijska analiza). Na začetku so podrobno predstavljeni osnovni pojmi, vrste korelacije in funkcijska odvisnost, ki je ključna za dobro razumevanje korelacijske odvisnosti. Za boljše razumevanje korelacijske odvisnosti spremenljivk uporabimo razsevni diagram, s pomočjo katerega predstavimo nekatere najznačilnejše vrste korelacij. V nadaljevanju je izpostavljena jakost linearne korelacije in nekaj namenov uporabe korelacije. Sledi podrobnejša razlaga in predstavitev najpomembnejših lastnosti matematičnega upanja, kovariance, variance in standardnega odklona. Omenjene številske karakteristike so ključne za razumevanje Pearsonovega koeficienta korelacije. Pri Pearsonovem koeficientu korelacije je izpostavljeno, kakšne so njegove lastnosti in povezanosti. Pri omenjenem koeficientu so predstavljeni ocenjevanje in testiranje ter interval zaupanja. Ker imajo na izračun korelacijskega koeficienta velikokrat vpliv druge spremenljivke, ki jih želimo velikokrat izločiti, sta v delu obravnavani tudi parcialna in multipla korelacija. Pri korelacijski analizi je smiselno izpostaviti še Spearmanovo korelacijo rangov, ki je predstavljena v drugem delu magistrskega dela. Predstavljeno je tudi neparametrično testiranje nekolinearnosti. Magistrsko delo se zaključuje s predstavitvijo najpomembnejših posebnih korelacijskih koeficientov. Predstavljeno teorijo dopolnjujejo različni zgledi.
Keywords: korelacijska analiza, korelacijska odvisnost, Pearsonov koeficient korelacije, parcialna korelacija, multipla korelacija, Spearmanova korelacija rangov, posebni koeficienti korelacije
Published: 05.11.2019; Views: 841; Downloads: 175
.pdf Full text (500,92 KB)

3.
Ekonomski pristop določanja upoštevnega trga v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2010, original scientific article

Abstract: Avtorica obravnava pravila oz. metode določanja upoštevnega trga za namene uporabe pravil konkurenčnega prava EU, ki je pomembno orodje pri ugotovitvi ali podjetja učinkovito omejujejo konkurenco na trgu. Pri tem analizira obe tehniki določanja upoštevnega trga - kvantitativno in kvalitativno - ter navaja prednosti in slabosti obeh. Avtorica izpostavlja, da kvalitativne tehnike določanja, ki se nanašajo na fizične značilnosti proizvodov, namen uporabe, razlik v cenah ipd. niso v skladu z modernim ekonomskim pristopom, ki danes dominira v konkurenčnem pravu EU. Upoštevale naj bi se predvsem v situacijah, ko ekonomskih (kvantitativnih) tehnik, kot so SSNIP test, cenovna korelacija. analiza ko-integracije idr. ni mogoče uporabiti zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov.
Keywords: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Published: 23.07.2018; Views: 357; Downloads: 48
.pdf Full text (184,26 KB)

4.
Ekonomska učinkovitost notranjega trga EU
Janja Hojnik, 2010, original scientific article

Abstract: Proces regionalne ekonomske integracije v Evropi je v zadnjih desetletjih zaznamovalo širjenje v različne dimenzije, tako vsebinsko kot geografsko. Pri tem je tržna integracija EU predstavljena kot sredstvo za povečanje blaginje. Prispevek presoja ekonomski učinek notranjega trga EU - tj. povrh alternativnih oblik tržne integracije, ki obstajajo tudi v gospodarskih odnosih s tretjimi državami. Avtorica v prispevku ugotavlja, da je notranji trg EU dosegel najvišji ekonomski učinek pri tujih neposrednih naložbah; ekonomski učinek prostega pretoka blaga je primerljiv s tujimi neposrednimi naložbami, medtem ko je ekonomski učinek pretoka storitev nižji, vendar ima znatni potencial za povečanje. Ekonomski učinek svobode gibanja delavcev zaradi majhnega obsega migracijskih tokov med državami članicami EU v prispevku ni obravnavan.
Keywords: konkurenčno pravo, relevantni trgi, povpraševanje, ponudbe, SSNIP testi, celofanske napake, cenovne korelacije
Published: 23.07.2018; Views: 408; Downloads: 35
.pdf Full text (228,13 KB)

5.
Preurejanje genov TMPRSS2 in ERG ter njuna prognostična vloga pri slovenskih bolnikih s karcinomom prostate
Zoran Krstanoski, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja bolezni pri posamičnem bolniku. Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.
Keywords: rak prostate, prostatektomija, FISH, genske preureditve, klinič no-patološke korelacije, napovedni dejavniki
Published: 17.10.2017; Views: 809; Downloads: 41
.pdf Full text (4,35 MB)

6.
PRIMERJAVA PROGRAMOV ZA ANALIZIRANJE VELIKIH PODATKOV PRI ODLOČANJU ZA POTROŠNIŠKI KREDIT V BANKI X
Betka Vodišek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu Primerjava programov za analiziranje velikih podatkov pri odločanju za potrošniški kredit v banki X, smo želeli raziskati področje analiziranja statističnih podatkov velikih količin. Za primerjavo smo si izbrali dve orodji in sicer orodje Microsoft Excel in orodje IBM SPSS. Orodje Microsoft Excel je med mnogimi uporabniki znan po svojih funkcionalnostih urejanja preglednic, zmogljivosti mnogih funkcij, ustvarjanju preglednih grafov ter vrtilnih tabel. Le malokdo pa pozna funkcionalnosti Microsoft Excela v povezavi s statistično obdelavo podatkov. V diplomskem projektu smo naredili pregled orodja, bolj natančno pa smo se posvetili funkcionalnostim statistične obdelave. Drugo izbrano orodje je orodje IBM SPSS. Orodje je do sedaj znano predvsem v družboslovnih krogih, za statistično analiziranje. Orodje omogoča mnoge funkcije, ki so potrebne za uspešno analizo. V diplomskem projektu smo najprej opisali osnovne značilnosti orodja, nato pa smo se bolj posvetili funkcijam statistične obdelave, po katerih smo primerjali obe orodji. V obeh orodjih smo delali na realnih podatkih o kreditojemalcih banke X. Banka X nam je pred začetkom analize posredovala podatke iz njihove baze, mi pa smo te podatke uredili v bolj smiselno celoto. Nato smo podatke uvozili v obe orodji in začeli z analizo. V diplomskem projektu smo si postavili tri hipoteze, ki se nanašajo na uporabniško izkušnjo, funkcionalnostmi v obeh orodjih in na končni rezultat analize.
Keywords: Velike količine podatkov, Deskriptivna statistika, Korelacije, Microsoft Excel, IBM SPSS, Primerjava
Published: 24.11.2016; Views: 803; Downloads: 112
.pdf Full text (2,37 MB)

7.
MERJENJE USPEŠNOSTI PRODAJNIH AKTIVNOSTI NA OSNOVI PROFILIRANJA IN SLEDENJA UPORABNIKOV PREKO STORITEV V OBLAKU
Bojan Kraut, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi na kratko opišemo tehnologijo oblaka, ter velikih podatkov, ki so osnova za tehnološko platformo, s katero je bila naloga izvedena. Dotaknemo se razvoja mobilne tehnologije, ki nas dandanes spremlja že na vsakem koraku, in kako jo oglaševalci uporabljajo sebi v prid, ter tudi prihajajočih tehnologij, kot je obogatena resničnost ter nosljive tehnologije. Usmerimo se v televizijsko oglaševanje, profiliranje uporabnikov ter spremljavo gledanosti, ki jo je mogoče preko digitalne televizije spremljati, hkrati pa opišemo sistem za masovno zajemanje spletnega prometa ter poiščem korelacije med podatki gledanosti digitalne televizije in spletnim obiskom oglaševalcev. Zaključimo s predstavitvijo rezultatov merjenja in statistično analizo pridobljenih podatkov. Z vrednotenjem potrdimo, da je preko televizije mogoče spremljati gledalca ter mu celo ponuditi personalizirane reklame.
Keywords: marketing, televizijsko oglaševanje, personalizacija uporabnika, profiliranje uporabnika, veliki podatki, storitve v oblaku, spletna analitika, korelacije med podatki, prodaja
Published: 14.11.2016; Views: 626; Downloads: 79
.pdf Full text (7,08 MB)

8.
RAZVOJ METODOLOGIJE ZA UPORABO 4D BIM MED GRADNJO ZAHTEVNEGA INFRASTRUKTURNEGA OBJEKTA
Vito Žalig, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti uporabe 4D BIM-modela med gradnjo zahtevnega infrastrukturnega objekta. Z namenom učinkovitejšega spremljanja gradnje infrastrukturnega objekta smo izboljšali obstoječ 4D BIM-model in razvili metodologijo za uporabo le-tega na gradbišču. Predlagano metodologijo smo eksperimentalno uporabili na gradbišču – projekt Podvoz Grlava na železniški progi Pragersko – Hodoš . Vrednotenje eksperimenta smo izvedli na podlagi podatkov pridobljenih od deležnikov gradbenega projekta. Za vrednotenje smo uporabili kvantitativno raziskavo s katero smo želeli analizirati vpliv uporabe 4D BIM-pristopa na različne aktivnosti v fazi gradnje objekta. Razen tega je izvedena analiza dala zanimive zaključke o uporabi in poznavanju BIM-a v slovenski gradbeni stroki.
Keywords: infrastrukturni gradbeni objekt, 4D BIM, spremljanje gradnje, Spearmanov koeficient korelacije
Published: 06.10.2016; Views: 983; Downloads: 128
.pdf Full text (3,82 MB)

9.
VPLIV IZBRANIH NARAVNOGEOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA RABO TAL NA OBMOČJU GORIČKEGA
Nina Hladen, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z vplivom naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju Goričkega. Frekvenčne distribucije izbranih naravnogeografskih dejavnikov in rabe tal so predstavljeni in prikazani s pomočjo tabel, kart, grafikonov in opisov, zveze med rabo tal in posameznimi naravnogeografskimi dejavniki s pomočjo kontingenčnih tabel in grafikonov, jakost le-teh pa s pomočjo Cramerjevih koeficientov korelacije. Najmočnejše zveze so med rabo tal in srednjo letno temperaturo (0,9999), srednjo letno višino padavin (0,7133), prstjo (0,393) in funkcijskim naklonom (0,3885). Manjši vpliv na rabo tal imajo ekspozicija (0,3436), nadmorska višina (0,328), litološka podlaga (0,3192), a le-ta dejavnik vpliva na prsti, ki nastane na litološki podlagi, ter z ekspozicijo neposredno povezan dejavnik globalno sončno obsevanje (0,3127). Najmanj tesna je zveza med rabo tal in naklonom (0,2462). Osnovne podatke sem dobila iz baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25), obdelala sem jih s pomočjo orodja GIS, s programom Idrisi Selva, ter s programoma iz Microsoftovega paketa Excel in Word.
Keywords: Goričko, GIS, DMR 25, raba tal, naravnogeografski dejavniki, Cramerjev koeficient korelacije
Published: 20.07.2016; Views: 859; Downloads: 127
.pdf Full text (7,94 MB)

10.
Predvideni vplivi nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost bank iz Evropske unije
Slaviša Kalacun, 2015, master's thesis

Abstract: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III. Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank. Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE. Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt. Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno. Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Keywords: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Published: 25.01.2016; Views: 1331; Downloads: 156
.pdf Full text (1,46 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica