| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prenova mestnega kopališča v Parku Fazanerija Murska Sobota : magistrsko delo
Sanja Červek, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Keywords: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 776; Downloads: 188
.pdf Full text (111,32 MB)

2.
Ureditev kopališča Ormož
Monika Rajh, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko kopališča Ormož. Kopališče je umeščeno ob mestnem parku in v bližini gradu Ormož ter Grajske pristave, v bližini centra mesta, železniške in avtobusne postaje. Kljub dobri lokaciji pa ne izpolnjuje svojega potenciala, saj kopališče postaja premajhno za številne obiskovalce, ne omogoča pa niti kopanja v zimskem obdobju. Teoretični del obsega kratek opis zgodovine mesta Ormož, pregled življenja in dela arhitekta Dušana Moškona, ki ima velik pomen za ormoško arhitekturo, pregled prenove projekta Grajske pristave Ormož, ki je lep prikaz dobre prenove v neposredni bližini območja obdelave, zgodovino hotelirstva in velnesa, referenčne primere kopališč v Sloveniji in po svetu ter splošno zgodovino kopališč ter kopališča Ormož. V nalogi predstavljamo tri konceptualne zasnove oziroma rešitve, pri katerih poskušamo prikazati različne možnosti ureditve kopališča, ki se razlikujejo po obsežnosti posegov v kopališče ter višini za izvedbo potrebne investicije.
Keywords: kopališče, Ormož, ureditev, velnes
Published in DKUM: 31.01.2018; Views: 1036; Downloads: 214
.pdf Full text (20,11 MB)

3.
PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJE
Suzana Klausner, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Keywords: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 2142; Downloads: 246
.pdf Full text (2,56 MB)

4.
PRENOVA KOPALIŠČA TAM
Katja Bedić, 2013, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obsega kratek pregled zgodovine industrijskega razvoja mesta Maribor ter razvoj industrijskih con, natančneje popisuje industrijsko cono Tezno, v kateri se nahaja lokacija nekdanjega kopališča TAM (Tovarna avtomobilov Maribor). Iz pridobljenih načrtov smo analizirali zgodovinsko, materialno in arhitekturno zasnovo kopališča in predstavili idejni projekt nadaljnjega širjenja rekreacijskega centra TAM iz leta 1970. V prilogah je dodan predlog nove ureditve letnega kopališča in drsališča, ki temelji predvsem na urbanistični zasnovi celotnega območja ter arhitekturni zasnovi posameznih paviljonov in bazenskega kompleksa, ki bi v prostoru delovali kot »zelena oaza« znotraj industrijske cone.
Keywords: industrijska cona Tezno, TAM, kopališče, paviljoni, drsališče
Published in DKUM: 06.09.2013; Views: 2433; Downloads: 273
.pdf Full text (48,97 MB)

5.
6.
Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica